| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Keywords: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Published: 15.04.2021; Views: 12; Downloads: 4
.pdf Full text (632,89 KB)

2.
Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole
Martina Domanjko, 2021, master's thesis

Abstract: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije. Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Keywords: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Published: 12.02.2021; Views: 138; Downloads: 30
.pdf Full text (3,13 MB)

3.
Vpliv levoročnosti na razvoj grafomotorike pri otrocih, starih od 4 do 6 let
Maša Hedl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pisanje je ena od komunikacijskih sposobnosti, ki se začne razvijati že v predšolskem obdobju. Sprva se mora otrok naučiti in pridobiti ustrezna znanja pravilne drže telesa in pisala, same orientacije v prostoru in na formatu, ki ga uporablja. Kasneje pa te veščine uporabi. Da bi vzgojitelj kvalitetno sooblikoval proces, mora med drugimi biti pozoren tudi na stranskost otroka. Dominanca se pri otrocih navadno pokaže med tretjim in četrtim letom starosti. Sama stranskost nikakor ni vzrok za slabšo učno zmožnost ali uspešnost otroka. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje kot proces, na osnove pisanja, razvoj fine in grobe motorike. Eno poglavje pa smo namenili tudi grafomotoričnim spretnostim, razvoju grafomotorike in motnjam v razvoju grafomotorike. Posebno pozornost pa smo namenili v poglavju stranskost, kjer smo podrobneje predstavili desnoročnost, levoročnost ter tudi ambilateralnost. V empiričnem delu pa so predstavljeni in interpretirani rezultati opazovanja posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali levoročnost vpliva na razvoj ter kakovost pismenosti pri predšolskih otrokih. Ter ali imajo levoročni otroci enako možnosti za napredovanje ob enakih pogojih. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer opazovanjem. Opazovanje je potekalo enkrat, opazovali pa smo pravilno telesno držo in držo pisala, ter število odklonov pri napisani navpični, ravni črti. Ugotovili smo, da imajo levični otroci enake možnosti ob enakih pogojih za napredovanje ter, da levoročnost ne vpliva na kakovost pismenosti pri predšoslkih otrokih.
Keywords: pisanje, opismenjevanje, levoročnost, drža telesa, drža pisala
Published: 21.01.2021; Views: 97; Downloads: 22
.pdf Full text (851,31 KB)

4.
Poučevanje kartografije v 2. triletju osnovne šole na primeru 4. in 5. razreda osnovne šole
Metka Kološa, 2020, master's thesis

Abstract: Kartografsko opismenjevanje je dolg in zahteven učni proces, s katerim se učenci v manjši meri srečajo že v prvem triletju, bolj podrobno pa se z njim spoznajo v 4. in 5. razredu osnovne šole. Bistvo kartografskega opismenjevanja je posameznika usposobiti za uporabo kartografskih prikazov. Namen magistrskega dela je na osnovi načrtovanega in izvedenega pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako kartografsko opismenjeni so učenci 4. in 5. razreda izbrane osnovne šole in ali lahko s pomočjo dodatnega gradiva in terenskega dela izboljšamo njihovo kartografsko pismenost. Z analizo veljavnega Učnega načrta družba za 4. in 5. razred smo ugotavljali številčno zastopanost učnih ciljev, vezanih na kartografijo in njihovo vsebinsko ustreznost. Rezultati analize Učnega načrta družba so pokazali, da kartografski učni cilji za 4. in 5. razred skupaj predstavljajo le 12,5 % vseh operativnih ciljev. V praktičnem delu naloge sta bili uporabljeni metodi pedagoškega eksperimenta in kvalitativna metoda – intervju z učiteljico učencev, ki so bili vključeni v pedagoški eksperiment. V slednjega je bila vključena kombinirana učna skupina učencev, ki v šolskem letu 2019/20 obiskujejo 4. in 5. razred. Skupno je sodelovalo 10 učencev, štirje učenci 4. razreda in šest učencev 5. razreda. Rezultati praktičnega dela so pokazali, da so vsi učenci izboljšali svojo kartografsko pismenost. Ugotovili smo tudi, da je terensko delo bistveno pripomoglo k boljši kartografski pismenosti, kjer pa se je pokazalo tudi, da so se učenci bolje orientirali z ročnim kompasom v primerjavi z uporabo GPS-a na mobilnih napravah. Učiteljica, ki poučuje predmet družba v kombiniranem oddelku, meni, da so izdelano učno gradivo in učne priprave primerne za uporabo tudi v prihodnje
Keywords: kartografsko opismenjevanje, orientacija, učni načrt, kompas, GPS
Published: 30.07.2020; Views: 111; Downloads: 25
.pdf Full text (2,37 MB)

5.
Spremljanje napredka predšolskih otrok pri spontanem pisanju in pisanju po nareku
Anja Škrobar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pisanje je poleg poslušanja, govorjenja in branja ena od komunikacijskih sposobnosti. Gre za spretnost, ki se ob pozitivnem vplivu okolja pojavi spontano. V predšolskem obdobju otroci skozi različne razvojne stopnje pisanja razvijajo predpisalne zmožnosti za poznejše učenje pisanja v prvih razredih osnovne šole. Opismenjevanje ne predstavlja zgolj učenja branja in pisanja, temveč k temu sodi še razvijanje tistih sposobnosti in spretnosti, ki do tega pripeljejo. Opismenjevanje torej ni vezano le na formalno izobraževanje, ampak se začenja že v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske sposobnosti, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju (govorjenje, pisanje in poslušanje). Podrobno je predstavljeno pisanje, opredeljene so stopnje pisanja, spontano pisanje in pisanje po nareku. Eno poglavje je namenjeno tudi opismenjevanju, znotraj katerega so opisane predopismenjevalne spretnosti ter metode opismenjevanja. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani rezultati vseh treh preverjanj za posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja napredek pri pisanju predšolskih otrok v različnih časovnih obdobjih. Podatki so zbrani s kvantitativno tehniko, in sicer s strukturiranim opazovanjem. Na treh preverjanjih, ki so potekala v razmaku treh mesecev, so bile opazovane spontano zapisane besede, pri drugem delu se je otrokom narekovalo vnaprej določene besede ter opazovalo njihov zapis. Ugotovljen je napredek med posameznimi preverjanji, in sicer pri spontanem pisanju in tudi pri pisanju po nareku.
Keywords: pisanje, spontano pisanje, pisanje po nareku, opismenjevanje, napredek
Published: 22.11.2019; Views: 416; Downloads: 105
.pdf Full text (2,01 MB)

6.
Razvoj glasovnega zavedanja o rimah pri predšolskih otrocih
Katja Herga, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razvoj glasovnega zavedanja o rimah pri predšolskih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili temo opismenjevanja in pismenosti, posebno pozornost pa smo namenili glasovnemu zavedanju in rimam. V empiričnem delu smo predstavili in primerjali rezultate primerjalne in eksperimentalne skupine pri obeh preverjanjih. Praktični del, ki je bil pri naši raziskavi ključnega pomena, pa nam ponuja natančen pregled vaj oz. dejavnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Pedagoški eksperiment, ki smo ga izvedli nam prikazuje pomembnost izvajanja vaj glasovnega zavedanja o rimah. Iz rezultatov je razvidno, da so vaje, ki smo jih izvajali pri eksperimentalni skupini vplivale na razvoj glasovnega zavedanja o rimah. Pri izvedbi prvega preverjanja so bili rezultati primerjalne in eksperimentalne skupine primerljivi – primerjalna je zbrala skupaj 87 pravilnih odgovorov, eksperimentalna pa 91. Pri drugem preverjanju pa je bilo pri eksperimentalni skupini moč opaziti velike razlike že v suverenosti podajanja odgovorov, prav tako pa je narastlo tudi število pravilnih odgovorov. Primerjalna skupina je tokrat podala 78 pravilnih odgovorov, eksperimentalna pa kar 125.
Keywords: predšolska vzgoja, jezik, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime
Published: 18.11.2019; Views: 374; Downloads: 91
.pdf Full text (1,89 MB)

7.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, master's thesis

Abstract: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Keywords: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Published: 18.07.2019; Views: 382; Downloads: 82
.pdf Full text (2,07 MB)

8.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Keywords: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Published: 21.11.2018; Views: 632; Downloads: 104
.pdf Full text (4,85 MB)

9.
Spremljanje napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s pomočjo preizkusa pismenosti
Lea Plajnšek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Keywords: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Published: 05.06.2018; Views: 526; Downloads: 130
.pdf Full text (611,23 KB)

10.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published: 23.04.2018; Views: 732; Downloads: 165
.pdf Full text (1,52 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica