| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
OPERATIVNO TVEGANJE PO DIREKTIVI SOLVENTNOST II
Anton Eferl, 2021, master's thesis

Abstract: Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju Solventnost II) je nov zakonodajni in regulativni okvir za delovanje zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016. Glavni cilj Solventnosti II je zaščita zavarovancev. Ključne spremembe so se izvedle v novih pravilih solventnosti zavarovalnic in njihovem obvladovanju tveganj. V okviru Solventnost II mora posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica opredeliti vsa tveganja, ki se pojavljajo v njej. Tveganja mora kvantitativno in kvalitativno oceniti ter obvladovati. Tako se zavarovalnice ali pozavarovalnice spodbuja, da izrecno opredelijo svojo toleranco in profile tveganja. Solventnost II je postavila zelo dobro izhodišče regulativnega okvirja, še posebej v trenutnih okoliščinah, ko se zavarovalništvo nenehno sooča z večjimi in vsak dan z drugačnimi tveganji. Solventnost II predstavlja izziv pri reformi zavarovalnega nadzora, saj gre za sodoben model upravljanja s tveganji, ki se pojavlja v zavarovalništvu. Njen glavni namen je uskladitev sistema zavarovalnega nadzora v Evropski uniji. Predstavlja tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki združuje zahteve zavarovalnic in pozavarovalnic glede lastnega kapitala in njihove izpostavljenosti tveganju. Za izračun zahtevanega minimalnega kapitala (angl. Minimal Capital Requirement, v nadaljevanju MCR) je potrebno upoštevati celotno izpostavljenost vsem tveganjem, po novem tudi operativna tveganja. Solventnost II vsebuje tudi podrobnejše zahteve glede organizacije zavarovalnih dejavnosti in obseg poročanja zavarovalnic in pozavarovalnic je obsežnejši glede na prejšnji sistem zavarovalnega nadzora, saj gre za zapleten pravni okvir nadzora zavarovalnih poslov. Ta temelji na treh stebrih in se nanašajo na kapitalske zahteve, pogoje upravljanja in zahteve po poročanju. Zahtevani solventnostni kapital (angl. Solvency Capital Requirement, v nadaljevanju SCR) omogoča pokritje izgub in je sestavljen iz osnovnega SCR-ja, kapitalske zahteve za operativno tveganje ter prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov. Operativna tveganja tako vplivajo na sredstva in obveznosti. Za ustrezno in kvalitetno obvladovanje operativnega tveganja morajo zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljati vse svoje strokovno znanje in izkušnje. Obvladovanje operativnega tveganja vključuje proces identifikacije, ocenjevanja in spremljanje operativnega tveganja. Vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica mora imeti strategijo za ravnanje z operativnim tveganjem, zato je upravljanje ključen proces, ki ga je mogoče razdeliti na več podprocesov. Potreben je strokoven pristop za identifikacijo vseh operativnih tveganj, ki jih je nato potrebno izmeriti in analizirati. Zavarovalnice morajo za uspešno obvladovanje operativnega tveganja imeti stalen in aktiven nadzor nad upravljanjem svojih portfeljev, ki pa so podvrženi zakonskim predpisom.
Keywords: Solventnost II, zavarovalništvo, operativno tveganje, identifikacija operativnega tveganja, upravljanje operativnega tveganja
Published: 06.07.2021; Views: 165; Downloads: 59
.pdf Full text (738,06 KB)

2.
OBVLADOVANJE TVEGANJ V BANKAH IN NJIHOV VPLIV NA DAVČNA POROČILA
Leonida Ojsteršek, 2016, master's thesis

Abstract: Banke so zaradi specifike svojega dela podvržene bančnim tveganjem, ki se jim ne morejo izogniti, zato je za njihov dolgoročni obstoj nujno njihovo obvladovanje. Banke se tveganj vedno bolj zavedajo, zato se njihovega obvladovanja lotevajo sistematično. V magistrski nalogi sem predstavila tveganja v bankah, in sicer kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje. Glede prepoznavanja posameznih tveganj v bankah je pomembno, da banke pravočasno prepoznajo vrste tveganj in ocenijo težo njihovega vpliva na svoje poslovanje. S tem, ko banka prepozna dejavnike tveganj, jih lahko tudi obvladuje. Banke obvladujejo tveganja s številnimi postopki in metodami za upravljanje tveganj, ki so specifične za vsako posamezno vrsto tveganja, kar sem prav tako predstavila v magistrski nalogi. Poseben poudarek v magistrski nalogi je namenjen davčnim tveganjem. Optimalno za poslovanje banke je, da banka kot davčni zavezanec za davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na način ter v rokih, kot je določeno s posameznimi zakoni ali akti na podlagi zakona. V magistrski nalogi sem predstavila načine obvladovanja posameznih vrst tveganj v bankah. Največji poudarek je na obravnavi načina obvladovanja kreditnega tveganja, katero je tudi najbolj izpostavljeno tveganje v banki, ki se odraža v poslovnih bilancah bank in posledično v davčnih izkazih. Postopek izdelave davčnih bilanc v banki je povezan z zakoni in pravilniki, ki predpisujejo način izdelave posamezne davčne bilance in z Zakonom o davčnem postopku. Ker so poslovne bilance banke specifične glede na poslovne bilance drugih gospodarskih družb, sem jih tudi predstavila. Na podlagi primera izkaza poslovnega izida, predstavljenega v magistrski nalogi, sem predstavila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za banko, kjer so predstavljene posebnosti davčne obravnave posameznih vrst odhodkov v bankah, ki so obravnavane drugače kot v drugih gospodarskih družbah. V magistrski nalogi sem posebej izpostavila vpliv bančnih tveganj na izdelavo davčnih obračunov - obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in davka na finančne storitve. Nalogo sem zaključila s prikazom zunanjega obvladovanja davčnih tveganj, kjer sem tudi omenila najnovejši Pravilnik o podelitvi statusa zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Z analizo na podlagi ankete sem ugotavljala izogibanje davčnih tveganj v nekaterih slovenskih bankah. Omenjeni pravilnik predstavlja nadaljevanje t.i. Horizontalnega monitoringa – projekta Finančne uprave RS, ki bi naj predstavljal prijazen način sodelovanje bank s finančno upravo.
Keywords: Bančna tveganja, obvladovanje tveganj, kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje
Published: 18.11.2016; Views: 1242; Downloads: 193
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
Upravljanje operativnih tveganj človeškega faktorja v bančništvu
Jure Čadež, 2016, master's thesis

Abstract: Operativna tveganja obstajajo že od samih začetkov človeštva. Ne sicer v takšni obliki, kot jih poznamo danes, a že v pradavnini se je človek zavedal nevarnosti in v boju za preživetje nagonsko reagiral tako, da bi zmanjšal nevarnost. S tem, ko so se širile človeške dejavnosti, pa se je širilo tudi upravljanje z operativnimi tveganji. Vse to nas je pripeljalo do današnjega obdobja, ko je potreba po institucionaliziranem upravljanju operativnih tveganj v družbi, praktično neizbežna. O upravljanju operativnih tveganj obstajajo številne smernice in bodisi zavezujoči, bodisi nezavezujoči dokumenti, ki narekujejo ravnanje v zvezi z operativnimi tveganji. Za bančni sektor velja, da je ledino zaoral dokument Basel II, ki je upravljanje operativnih tveganj postavil ob bok drugim tveganjem, prisotnim v bankah in drugih finančnih institucijah. Operativna tveganja v grobem delimo v štiri vrste: Tveganja informacijsko komunikacijske tehnologije, tveganja procesov, tveganja zunanjih dejavnikov ter tveganja človeških virov. Medtem, ko se tveganja informacijsko komunikacijske tehnologije in tveganja procesov, da uspešno obvladovati z vpeljavo kontrol in ukrepov, lahko za tveganja zunanjih dejavnikov rečemo, da lahko ukrenemo le ukrepe, ki bodo škodo omilili, nemogoče pa je omenjena tveganja izničiti. Poseben izziv za upravljanje pa predstavljajo tveganja človeških virov. Na človeško vedenje lahko namreč vpliva toliko spremenljivk, da ga je praktično nemogoče predvideti. V raziskavi, ki smo jo opravili, smo ugotovili, da se vodje v dovolj veliki meri zavedajo pomembnosti in vsebine operativnih tveganj, katerih vir so zaposleni ter, da se kot najpogostejše tveganje s tega področja pojavlja pomanjkanje kadra.
Keywords: tveganje, operativno tveganje, bančništvo, ocena tveganja, človeški faktor, Basel II, magistrska dela
Published: 29.02.2016; Views: 1803; Downloads: 113
.pdf Full text (489,00 KB)

4.
ANALIZA BANČNIH TVEGANJ V REPUBLIKI MAKEDONIJI
Filip Trombev, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega diplomskega projekta je podati jasen opis stanja, v katerem delujejo makedonske banke. Poudarek je na tveganjih, ob upoštevanju dejstva, da se glavni izzivi pri njihovem delu še vedno nanašajo na učinkovito izterjavo kreditne aktivnosti, pri čemer pa je podjetniški sektor še vedno občutljiv, istočasno pa ohranja svojo dobičkonosnost, likvidnost in kapitalsko stabilnost. Namen vsake banke, ki posluje v Republiki Makedoniji, je vzpostaviti podjetniško kulturo in tradicijo, v kombinaciji s sodobno informacijsko tehnologijo, s strokovnim kadrom in z uspešno strategijo trženja. Vsaka banka mora prepoznati in upoštevati delež družbene javnosti, ker je potrebno posebno pozornost posvetiti lastnim družbenim odgovornostim podjetja. Banke z različnimi tržnimi pobudami in naložbami v funkcionalnih sistemih pričakujejo rast baze strank in povečanje tržnega deleža v različnih segmentih, kar pozitivno vpliva na dobičkonosnost bank in na doseganje dolgoročne strategije rasti in razvoja trga v Republiki Makedoniji. Uporaba zelo konservativne politike za predvidevanje operativnih tveganj omogoča doseganje zadovoljive stopnje kapitalske ustreznosti, zaščito pred nepričakovanimi tveganji, grožnjami in morebitnim neuspehom načrtovane politike ter vzdrževanje učinkovitega sistema integriranega upravljanja s tveganji. Namen tega diplomskega projekta je odgovoriti na vprašanje: kako uspešno upravljati s tveganjem, hkrati pa oblikovati strategijo, ki jasno opredeljuje koncentracijo tveganja, ki je sprejemljiva za bančni subjekt. S tako strategijo bi vodstvo približalo svojo odločitev končnemu cilju finančnega poslovanja subjekta samega.
Keywords: operativno tveganje, obrestno tveganje, kreditno tveganje
Published: 04.08.2015; Views: 1114; Downloads: 55
.pdf Full text (696,70 KB)

5.
Pravni aspekti bančnih tveganj
Črt Klančič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V Evropi je vloga poslovnih bank zelo pomembna, saj je financiranje podjetij v veliki meri odvisno prav od njih. Ravno to razmerje podjetij do bank lahko v primeru finančnih težav bank privede do negativnega vpliva na širšo družbeno gospodarsko sfero. Za preprečitev takšnega scenarija, ki bi povzročil škodljive posledice v širši gospodarski in družbeni sferi, ne nazadnje bi prinesel tudi nižjo gospodarsko rast, je ključnega pomena uspešno upravljanje s tveganji v bančnem poslovanju. Finančne težave bank predstavljajo izgube, ki so posledica izpostavljenosti visokim stopnjam tveganj, katera so običajno tudi medsebojno prepletena in soodvisna. Zaradi velikega pomena področja tveganj so v osrednjem delu diplomskega dela predstavljeni pravni aspekti posameznih tveganj, s katerimi se soočajo banke pri svojem poslovanju ter z njimi povezane obveznosti po oblikovanju kapitalskih rezerv. Posebna pozornost je namenjena tveganju, ki ima med vsemi tveganji najpomembnejšo vlogo, to je kreditnemu tveganju ali tveganju izpada terjatev. Opisana sta dva pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, standardni pristop in pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov. V diplomskem delu so poleg kreditnega tveganja opisane tudi glavne lastnosti in kapitalske zahteve operativnega in tržnega tveganja. Poleg omenjenih so podrobno predstavljene tudi podvrste tržnega tveganja, in sicer pozicijsko, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke; tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja; valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga. Temeljni predpis, ki ureja obravnavano problematiko je Zakon o bančništvu, v katerem so urejene tudi specifične lastnosti delniške družbe, ki veljajo za banke. Omenjeni zakon vsebuje tudi splošne določbe glede posameznih tveganj, ki jih podrobno urejajo sklepi Sveta Banke Slovenije.
Keywords: davčno pravo, banka, kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, kapitalska zahteva, diplomska dela
Published: 03.12.2014; Views: 874; Downloads: 123
.pdf Full text (1,17 MB)

6.
VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI OBVLADOVANJU OPERATIVNIH TVEGANJ IN NJENA NAVZOČNOST V SLOVENSKIH PODJETJIH
Jure Vezjak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V poslovnem svetu obstaja veliko vrst tveganj, med drugimi operativna tveganja, ki se pojavljajo v vseh sferah poslovanja in v najrazličnejših podjetjih. Operativno tveganje pomeni, da so ljudje, procesi in sistemi znotraj podjetja nepopolni in da napake pri izvajanju teh procesov in funkcij lahko povzročijo izgubo in se hkrati nanaša tudi na dejavnike zunaj podjetja, ki lahko negativno vplivajo na izvajanje teh notranjih procesov in funkcij. Obvladovanje operativnih tveganj pomeni, da lahko s postavljenimi in delujočimi ukrepi (predvsem notranjimi kontrolami) zmanjšamo, po možnosti tudi izničimo, verjetnost in vpliv neželenih dogodkov. Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja podjetja. Poslovodstvo in nadzorni organ od notranjega revizorja pričakujeta zagotovila, da je ureditev upravljanja tveganj ustrezna, da omogoča pravočasno prepoznavanje tveganj, pravilno ocenjevanje tveganj in primerno odzivanje na tveganja ter da pretok informacij o tveganjih in njihovo spremljanje omogočata uspešno delovanje te ureditve in njeno izboljševanje. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je praksa upravljanja operativnih tveganj v slovenskih podjetjih (velikih in srednjih podjetjih, kjer notranja revizija ni zakonsko predpisana), zastopanost notranje revizije v teh podjetjih ter povezava med obema področjema. Rezultati raziskave razkrivajo, da sta formaliziran sistem upravljanja tveganj in notranja revizija vzpostavljena v približno polovici takšnih podjetij, v velikem številu podjetij pa imajo oblikovan poseben sistem za obvladovanje operativnih tveganj. Ker gre za podjetja, ki imajo notranjerevizijsko dejavnost vzpostavljeno brez zakonske obveze, je takšna zastopanost zelo dobra. Menimo, da bo v prihodnje še boljša, notranji revizor in notranji revizor specialist za revizije informacijskih sistemov pa bosta v podjetju predstavljala še pomembnejšo vlogo.
Keywords: tveganje, poslovno tveganje, operativno tveganje, obvladovanje/upravljanje tveganj, notranje kontrole, notranja revizija, notranjerevizijska služba
Published: 31.03.2014; Views: 2078; Downloads: 611
.pdf Full text (1,47 MB)

7.
TEHNOLOŠKA ZAŠČITA IN VARNOST E-POSLOVANJA V BANKI KOT ELEMENT OPERATIVNIH TVEGANJ
Andreja Neubauer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Elektronsko poslovanje in spletno bančništvo sta vsakodnevna spremljevalca hitrejšega tempa življenja ljudi in pomenita velik razvoj ter prihodnost plačilnega prometa na finančnih trgih. Uporaba spletnega bančništva hitro narašča, saj banke svojim uporabnikom ponujajo vedno večji izbor storitev, ki so jim na voljo kjerkoli in kadarkoli. Uporabniki zaradi pomanjkanja časa, nižjih stroškov in enostavne uporabe vedno bolj posegajo po spletnem bančništvu. Za banke spletno bančništvo predstavlja znižanje stroškov bančnih transakcij, večjo preglednost in kontrolo ter pridobitev novih komitentov. Prednosti in kakovost spletnega bančništva pa so zagotovljeni le, ko je poskrbljeno za varnost in zaščito uporabe spletnih storitev. Pri uporabi spletnega bančništva se uporabljajo zaupni osebni podatki, za katere uporabniki želijo, da so varno zaščiteni. Zato vsak posameznik sam kot tudi banke morajo varovati podatke, da bi se obvarovali pred nezaželenimi zlorabami in tveganji. Veliko posameznikov še ne zaupa spletnim storitvam in še vedno dajejo prednost bančnemu okencu in osebnemu poslovanju. Predvsem gre tukaj za ljudi starejše generacije, ki še ni tako informacijsko izobražena. Kot se je izkazalo so največji uporabniki spletnega bančništva mladi, ki spletne storitve uporabljajo skoraj vsakodnevno. Hitrejši tehnološki razvoj in vedno večja iznajdljivost ljudi predstavljata naraščujočo pretnjo spletnemu bančništvu. Za banke veliko nevarnost predstavljajo operativna tveganja, kot posledica napak pri izvajanju notranjih procesov, napak ljudi ali delovanja sistemov in zaradi zunanjih dejavnikov. Operativna tveganja lahko za banke pomenijo propad, saj so v zgodovini prav ta krivec za velike bančne izgube. Potrebno je poskrbeti za učinkovito spremljanje in obvladovanje tveganj ter kakovostno varnostno politiko in zaščito bank. Še bolj kot zaščita bank je pomembna zaščita uporabnikov. Operativnih tveganj v bankah ni mogoče stoodstotno odpraviti, je pa možno njihove učinke zmanjšati. Zato banke z najnovejšo tehnologijo za zagotavljanje varnosti, ustrezno varnostno politiko in njenim izvrševanjem želijo vzpostaviti varno spletno poslovanje. S tehnološko zaščito, rešitvami za zagotovitev varnosti in s kombinacijami različnih instrumentov, ki omogočajo varno spletno poslovanje, želijo banke uporabnikom ponuditi najvarnejšo možnost. V prvi vrsti pa je za varno uporabo spletnega bančništva odgovoren uporabnik, ki mora sam skrbeti za pravilno hrambo gesel in digitalnih potrdil ter računalniške in programske opreme. NLB je imetnik visokokakovostne varnostne politike in zaščite uporabnikov, ki v koraku z najnovejšimi standardi skrbi za zaščito in varnost e-poslovanja preko storitev Proklik in Klik. Svoje storitve je zavarovala z varnostnimi elementi, ki jih uspešno nadgrajuje ter omogoča varnejši dostop za uporabnika. NLB skuša svoje uporabnike ozaveščati o aktualnih nevarnostih ter jih spodbuja k skrbni rabi njihovih storitev. Varnost na spletu ni nikoli stoodstotna in je zato uporabniki ne smemo jemati z levo roko.
Keywords: Spletno bančništvo, operativno tveganje, nevarnosti spletnega bančništva, varnostna politika, tehnološka zaščita, rešitve za zagotovitev varnosti, NLB Proklik, NLB Klik.
Published: 10.07.2013; Views: 1735; Downloads: 120
.pdf Full text (1,10 MB)

8.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOV
Vesna Eichmeier, 2012, master's thesis

Abstract: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost. Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja. Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti. Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita. Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Keywords: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Published: 31.01.2013; Views: 2220; Downloads: 329
.pdf Full text (1,36 MB)

9.
OPERATIVNA TVEGANJA E-BANČNIŠTVA
Andreja Čuček, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Elektronsko poslovanje omogoča bankam manj papirnatega dela, hitrejše in učinkovitejše servisiranje strank in razbremenitev uslužbencev na bančnih okencih, saj se lahko bolj posvetijo posameznim strankam. Za stranke je takšen način poslovanja udoben, sorazmerno preprost za uporabo, omogoča zasebnost pri opravljanju bančnih poslov, prihrani ogromno časa in ima nizko ceno storitev. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša elektronsko bančništvo, je veliko možnosti za vdor v bančni sistem in zlorabo podatkov. V ta namen banke nenehno razvijajo in uvajajo najsodobnejše varnostne sisteme za zaščito, varnost in zaupnost prenesenih podatkov. Vendar tudi uporabnik sam mora skrbeti za pravilno uporabo in varovanje svojih osebnih podatkov. Veliko bank je že spoznalo, da so organizirani programi upravljanja z operativnim tveganjem ključni za varnost bančnega poslovanja. Banke morajo razviti ustrezno okolje za upravljanje in obvladovanje operativnih tveganj.
Keywords: Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, tveganja, operativno tveganje, varno in učinkovito elektronsko poslovanje.
Published: 11.02.2011; Views: 1977; Downloads: 93
.pdf Full text (650,23 KB)

10.
TVEGANJA BANČNIH POSLOV
Jure Rozman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Najpomembnejše tveganje bančnega poslovanja je kreditno tveganje, ki naj bi bilo razlog za kar 50-60% problemov, ker dolžniki ne morejo odplačati obresti ali vrniti posojila. Pri svojem poslovanju pa se banke srečujejo tudi z ostalimi tveganji kot so: likvidnostno, operativno, sprememb obrestne mere, valutno in deželno tveganje. Učinkovito obvladovanje teh tveganj je enako pomembno kot obvladovanje kreditnega tveganja. Tveganja bančnega poslovanja se medsebojno prepletajo in so v soodvisnosti. Tveganjem bančnega poslovanja se ni mogoče izogniti. Z uporabo primernih politik in metodologij pa je mogoče ta tveganja minimizirati in obvladovati. Pomembne novosti je na področju obvladovanja tveganj prinesel kapitalski sporazum Basel II. Aktivno obvladovanje in upravljanje tveganj predstavlja za banko pomembno konkurenčno prednost in ustvarjanje dobičkov. V času finančne krize se močno kaže pomembnost učinkovitega obvladovanja tveganj. V tem času so se pokazale tudi določene pomanjkljivosti obstoječih kapitalskih standardov Basel II ter potreba po bolj trdnih kapitalskih in likvidnostnih standardih. V ta namen Banka za mednarodne poravnave že pripravlja nove kapitalske standarde Basel III.
Keywords: kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje, operativno tveganje, valutno tveganje, deželno tveganje, obvladovanje tveganj, Basel II, CRM tehnike.
Published: 11.02.2011; Views: 3057; Downloads: 189
.pdf Full text (401,04 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica