Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Pri otroku, ki bo operiran v splošni anesteziji, poznamo za zmanjševanje predoperativne anksioznosti farmakološke in nefarmakološke ukrepe. Izbira ukrepov je individualno naravnana glede na otrokove potrebe, pri čemer ima dobra psihična priprava pomembno vlogo. Metode: Naredili smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, Chinal Ultimate in ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo predstavili pregled literature. Izvedli smo hierarhijo dokazov. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in naredili smo vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirali smo 113 raziskav. V končno analizo smo vključili 7 člankov. Raziskave so pokazale, da uporaba psihične priprave ugodno vpliva na zmanjšanje predoperativne anksioznosti pri otrocih. Ugotovili smo, da se v ta namen najpogosteje uporabljajo farmakološki ukrepi, čeprav nefarmakološki ukrepi, kot so glasba, slikanje, igre, filmi, aplikacije na tablici, videoigre ali navidezna resničnost prav tako učinkovito zmanjšujejo stopnjo anksioznosti. Razprava in zaključek: Raziskave jasno nakazujejo, da ni jasnih smernic, kako pristopiti k pripravi otroka na operativni poseg. Zavedati se moramo edinstvenosti posameznika in se prilagoditi vsakemu posebej. V praksi je uporaba farmakoloških ukrepov najpogostejša, a se moramo zavedati njihovih stranskih učinkov ter se, kadar je možno, poslužiti nefarmakoloških ukrepov, saj so enako učinkoviti.
Keywords: operativni poseg, anksioznost, otrok
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 65; Downloads: 13
Full text (1,65 MB)

Abstract: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja.
Keywords: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg
Published in DKUM: 22.04.2024; Views: 320; Downloads: 70
Full text (654,30 KB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv cestnega tovornega prometa na globalno segrevanje in s tem povezano rast izpustov toplogrednih plinov. V odziv na to problematiko je Evropska komisija uvedla ukrepe za pospeševanje prehoda k okolju bolj prijaznim tehnologijam. V središču te raziskave je elektrifikacija voznega parka kot ključna strategija za zmanjšanje okoljskega odtisa. Elektrifikacija obeta zmanjšanje emisij in operativnih stroškov za prevozniška podjetja, vendar pa prinaša tudi številne izzive, kot so zagotavljanje polnilne infrastrukture, življenjska doba vozil, recikliranje baterij. Osrednji namen diplomskega dela je analizirati ekonomske in okoljske vidike elektrifikacije voznega parka s poudarkom na Pošti Slovenije in njeni poslovalnici v Ormožu. Raziskava obravnava specifične izzive in možnosti, ki jih ruralna območja predstavljajo pri prehodu na električna vozila. V okviru tega dela bodo preučeni ekonomski in okoljski vidiki elektrifikacije. Rezultat raziskave bo ponudil celovite smernice in priporočila prevozniškim podjetjem, ki so v procesu prehoda na elektrifikacijo svojega voznega parka, posebej v kontekstu ruralnih okolij.
Keywords: električna vozila, elektrifikacija voznega parka, zelena logistika, operativni stroški električnih vozil, zmanjšanje okoljskega vpliva
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 576; Downloads: 100
Full text (2,62 MB)

Abstract: Informacijska tehnologija je vpeta v delovanje družbe bolj, kot je bila kadar koli prej. Prinesla je izjemen napredek, razvoj postaja nesluten. Vse to po drugi strani prinaša tudi nove izzive, ki jih do danes sploh nismo poznali. Kibernetski incidenti postajajo del našega vsakdana, včasih se celo zdi, da smo se z njimi že preveč sprijaznili. Kljub vsemu imajo organizacije v prvih bojnih črtah na voljo učinkovito orožje, to so varnostno-operativni centri (VOC). V zadnjih letih postajajo pomemben člen obvladovanja tveganj, ne le z vidika informacijske varnosti, pač pa tudi z vidika varnosti poslovanja in obstoja organizacij. Tega se zaveda tudi Slovenska policija, ki je zaradi zakonskih obvez kot tudi potreb vzpostavila svoj VOC. Izjemen porast uničujočih posledic, kompleksnosti in števila kibernetskih incidentov sili vsak VOC v nenehno prilagajanje, kar zahteva veliko naporov, znanja in sredstev. VOC policije ni pri tem nobena izjema. Operativno deluje skoraj dve leti in zato potrebuje nadgradnjo vseh treh osnovnih gradnikov, to so tehnologije, predvsem pa osebja in procesov. V ta namen smo na podlagi predpisov, referenčne literature, standardov, dobrih praks, ogrodij in smernic pripravili in verificirali model VOC, ki v skladu z najnovejšimi praksami definira vse omenjene gradnike. Da bi model dobil še večjo kredibilnost, smo v naslednjem koraku v cilju validacije prosili vodje VOC treh zelo uglednih slovenskih podjetjih za mnenja, ki smo jih zatem vgradili v model kot izboljšave. Kot pomoč pri implementaciji izboljšav v VOC policije smo prav tako z metodo verifikacije in validacije razvili še model ocene zrelosti z analizo razkoraka. Model bo v prvi fazi uporabljen za oceno trenutnega stanja vseh gradnikov VOC policije. V naslednjem koraku bo izvedena primerjava z željenim stanjem, ki bo ugotovila razkorak in zatem služila kot osnova za pripravo predlogov izboljšav in izvedbo akcijskega načrta.
Keywords: varnostno-operativni center, odzivanje na incidente, kibernetska varnost, analiza razkoraka, ocena zrelosti, magistrske naloge
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 1027; Downloads: 182
Full text (2,54 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi. Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam. Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod. Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Keywords: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 1452; Downloads: 176
Full text (1,37 MB)