51. NADZORNI SISTEM PLINSKE PEČI ZA SEGREVANJE ALUMINIJASTIH DROGOVDejan Motaln, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je razvoj in izdelava nadzornega sistema na plinski peči ELHAUS za segrevanje aluminijastih drogov v podjetju Impol d.o.o. Naloga plinske peči je, da segreje aluminijaste drogove po določeni krivulji do želene temperature za nadaljnjo stiskanje. Nadgrajen nadzorni sistem sedaj nadzoruje celotno peč in arhivira podatke, kar obstoječ nadzorni sistem ni zagotavljal. Za kreiranje nadzornega sistema je bilo uporabljeno programsko orodje Unitronics Ladder U90 in STEP 5, katera je bilo potrebno tudi medsebojno povezati. S pomočjo teh programskih orodij je bilo mogoče izdelati nadzorni sistem, kateri uspešno nadzoruje plinsko peč in preprečuje napake ter arhivira podatke.
Keywords: nadzorni sistem, operacijski panel, programabilni krmilnik, plinska peč, aluminij, merilna konica, merilni pretvornik
Published in DKUM: 24.05.2011; Views: 2735; Downloads: 225
 Full text (6,43 MB) |
52. RAZVOJ UNIVERZALNEGA VEČPREDSTAVNOSTNEGA VGRAJENEGA SISTEMAMiha Gostenčnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj večpredstavnostnega vgrajenega sistema, ki bi zagotavljal čim večjo univerzalnost vmesnikov. Najprej opisujemo tehnologije, katere smo uporabili pri razvoju. Sledi splošni opis programskih razvojnih okolij in kratek pregled izdelave večslojnih tiskanih vezij. Opisan je primer gradnje vgrajenega operacijskega sistema Linux v navzkrižnem-razvojnem okolju Linux, distribucije Ubuntu.
Namen diplomske naloge je izdelati strojno in programsko opremo in tiskanino za vgrajeni večpredstavnostni sistem.
Keywords: vgrajeni sistem, operacijski sistem Linux, mikrokrmilnik, AT91SAM9, elektronika, pomnilnik, Buildroot, uBoot, tiskana vezja, vmesniki, Android, Windows CE
Published in DKUM: 06.04.2011; Views: 2459; Downloads: 217
Full text (7,00 MB) |
53. RAZVOJ APLIKACIJE ZA SLEDENJE POTI NA MOBILNI PLATFORMI ANDROIDBojan Šel, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo opisali stanje na trgu pametnih telefonov in njihovih operacijskih sistemov. Med operacijskimi sistemi smo podrobneje predstavili Android mobilno platformo, na kateri smo kreirali aplikacijo. Podrobneje smo predstavili razvojno okolje Eclipse in pametni telefon Motorola Milestone, ki smo ju uporabljali pri kreiranju aplikacije za sledenje poti na mobilni platformi Android preko GPS vmesnika. Implementirali smo aplikacijo, ki omogoča prikaz zemljevida z označitvijo opravljene poti uporabnika, hitrost, maksimalno hitrost, čas opravljanja poti, razdaljo poti, nadmorsko višino in maksimalno in minimalno nadmorsko višino. Po predstavitvi nastajanja aplikacije, smo v zadnjem poglavju opisali testiranje implementirane aplikacije na emulatorju in mobilni napravi Motorola Milestone. Pravilnost delovanja aplikacije smo preverili s primerjavo delovanja navigacijske naprave in ure Garmin.
Keywords: Android, mobilna platforma, mobilna aplikacija, pametni telefoni, razvoj aplikacije, operacijski sistem
Published in DKUM: 06.04.2011; Views: 3404; Downloads: 365
Full text (9,14 MB) |
54. SPREMLJANJE IN NADZOR UPORABE MOBILNEGA TELEFONA NA DALJAVOGrega Cehner, 2010, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu naslavljamo varnost in nadzor mobilne telefonije in podajamo pregled slabosti obstoječih rešitev. V nadaljevanju opišemo zasnovo lastne aplikacije za spremljanje klicev na mobilni platformi Android. Aplikacija nima uporabniškega vmesnika in teče v ozadju. Zbira podatke o dohodnih in odhodnih klicih in jih, po končanem klicu, zabeleži v lokalno podatkovno bazo. Preveri tudi vsako na novo prejeto kratko sporočilo SMS ter, če le to vsebuje vnaprej določeno kodo, vrne SMS z izvlečkom zbranih podatkov o klicih. Ob vzpostavljeni brezžični povezavi s svetovnim spletom prenese aplikacija podatke o klicih iz lokalne podatkovne baze na spletni strežnik. Izdelali smo tudi spletno aplikacijo, s pomočjo katere lahko pregledujemo podatke, shranjene na spletnem strežniku.
Keywords: Android, mobilni operacijski sistem, mobilna telefonija, sistemska programska oprema, strežnik-odjemalec, varovanje in nadzor.
Published in DKUM: 14.03.2011; Views: 3962; Downloads: 359
Full text (1,66 MB) |
55. PRIMERJAVA GRAFIČNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKOV OPERACIJSKIH SISTEMOV S STALIŠČA UPORABNIKAMatjaž Pregelj, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje in primerja tri najbolj razširjene operacijske sisteme in njihove grafične uporabniške vmesnike s stališča uporabnika. Aero, GNOME in Aqua so privzeti vmesniki pri operacijskih sistemih Windows 7, Ubuntu in Mac OS X. Vsak od njih pa ima svoje prednosti in slabosti pred ostalima dvema.
V diplomskem delu je zapisana zgodovina nastanka grafičnih uporabniških vmesnikov, kar zajema tudi nastanek prvega Applovega računalnika z grafičnim uporabniškim vmesnikom, Macintosh. Po kratkem splošnem opisu vsakega od operacijskih sistemov, sledi podrobnejši opis glavnih elementov izbranih grafičnih vmesnikov ter njihove primerjave.
V zadnjem delu naloge sledi še poglavje o izbiri primernega operacijskega sistema s stališča povprečnega računalniškega uporabnika. Ocenil sem izbrane tri operacijske sisteme glede na videz in prilagodljivost, možnost opravljanja pisarniškega dela, delo z multimedijo in igrami, razpoložljivost programske opreme in ceno celotnega sistema.
Keywords: Grafični uporabniški vmesnik, Operacijski sistem, Aero, GNOME, Aqua
Published in DKUM: 10.05.2010; Views: 2970; Downloads: 327
Full text (1,69 MB) |
56. ANALIZA MOŽNOSTI UPORABE ODPRTE KODE V PODJETJU ACH D.D.Igor Vivoda, 2009, undergraduate thesis Abstract: Uvajanje novih rešitev v informacijski sistem zahteva od podjetja tehten premislek o stroških ter koristih na drugi strani. Pri programski opremi delovnega mesta je pomembno, da uporabnik hitro in enostavno dostopa do informacijskih virov v podjetju. V tej diplomski nalogi preverjamo, kaj pomeni uvedba odprte kode za uporabo obstoječega informacijskega sistema v podjetju ACH d.d., ki v večini temelji na Microsoft programski opremi.
Odprta koda že sedaj lahko ponudi rešitve, ki so povsem enakovredne Microsoftovim izdelkom. Tudi tehnična podpora za podjetja ni več vezana na nekaj navdušencev, ampak je možno dobiti partnerja, ki nudi podporo na nivoju, kot ga podjetje potrebuje.
Za uvedbo odprte kode na delovne postaje, pa je potrebna jasna strategija in podpora vodstva podjetja. V kratkoročnem obdobju so namreč potrebna večji finančni vložki ter obremenitev oddelka informatike, kot pri nadgradnji IS s pomočjo Microsoft produktov. Vendar pa s prilagoditvijo vseh bistvenih sestavin IS na možnost uporabe tudi z odprto kodo, prekinemo preveliko navezanost celotnega IS na enega ponudnika. Možnost uporabe različnih OS na delovnih postajah pa omogoča podjetju izbiro cenovno najugodnejšega ponudnika, ne pa le iskanje najugodnejšega načina licenciranja kot je to primer pri Microsoftu.
Keywords: Odprta koda, Operacijski sistem Ubuntu Linux, OSMM (Model zrelosti odprtokodne programske opreme), OpenOffice, Prenova informacijskega sistema
Published in DKUM: 22.10.2009; Views: 2923; Downloads: 189
Full text (6,09 MB) |
57. |
58. |
59. |
60. |
