| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Varnost pacienta v operacijski sobi
Nataša Brumec, 2010, specialist thesis

Abstract: Izhodišče: Neželen dogodek je dogodek, ki negativno vpliva oziroma ima škodljiv učinek na pacienta. Pri preprečevanju neželenih dogodkov ima operacijska medicinska sestra pomembno vlogo, zato je namen specialistične naloge predstaviti vpliv zdravstvene nege na pacientovo varnost v operacijski sobi in izpostaviti tiste dejavnike, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov v operacijski sobi. Metode: Raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so se podatki pridobivali s kvantitativnim pristopom. Sodelovalo je 34 operacijskih medicinskih sester. Podatki so obdelani s programskim paketom SPSS. V drugi fazi so se podatki pridobivali s kvalitativnim pristopom, izvedli smo intervju pri petih operacijskih medicinskih sestrah. Vsebina je kategorizirana na podlagi analize vsebine. Raziskava je potekala leta 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se operacijske medicinske sestre čutijo odgovorne za pacientovo varnost in da poznajo dejavnike, ki lahko privedejo do neželenega dogodka. Najbolj izpostavljajo preobremenjenost. Ocenjujejo, da ima operacijska zdravstvena nega velik vpliv na zagotavljanje pacientove varnosti. Zaključek: Raziskava je pokazala, da operacijske medicinske sestre vse naloge sprejemajo kot enako pomembne in da sta glavna cilja operacijske zdravstvene nege kakovostno opravljeno delo in zagotavljanje pacientove varnosti. Izsledki kažejo, da slednje dosegajo z individualnim delom in da timsko delo v perioperativni obravnavi še ni utečeno.
Keywords: dogodek, pacient, varnost, operacijska medicinska sestra, operacijska zdravstvena nega
Published: 10.01.2011; Views: 3805; Downloads: 704
.pdf Full text (479,67 KB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ULTRAZVOČNO VODENI LASERSKI SKLEROZACIJI VEN SPODNJIH OKONČIN
Klavdija Kamenik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Varikozne vene spodnjih okončin predstavljajo enega izmed najbolj pogostih zdravstvenih problemov, ki prizadene številne paciente. Zdravljenje varikoznih ven vključuje različne metode, med katerimi so se v zadnjem desetletju ob že znanih metodah zdravljenja kronične venske insuficience razvile tudi nove metode, ki omogočajo krajšo zdravstveno obravnavo, boljše rezultate zdravljenja in hkrati tudi boljše estetske rezultate za paciente. Problem raziskovanja v diplomskem delu je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). Kot sistemsko osnovo dela diplomiranih operacijskih medicinskih sester smo predstavili procesno metodo dela in njeno uporabo v klinični praksi zdravstvene nege. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili definicijo krčnih žil in kronične venske insuficince, njeno etiologijo, odkrivanje in zdravljenje kroničnega venskega popuščanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali ultrazvočno vodeno lasersko sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). To je minimalno invaziven poseg. Pri laserski metodi gre za tehniko zapiranja velike vene safene (na notranjem delu stegna) s pomočjo laserske energije. Energijo dovedemo s pomočjo optičnega vlakna, ki ga vstavimo v zdravljeno veno. Uvajanje optičnega vlakna kontroliramo s pomočjo ultrazvoka (UZ). Vidne varice ali krčne žile pa se še vedno morajo odstraniti na enega izmed klasičnih načinov (npr. mini flebektomija). V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali proces zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA), kjer smo izhajali iz teoretičnih osnov procesne metode dela. Predstavili smo vse faze procesa zdravstvene nege in ugotovili, da je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven organizirana skladno s procesno metodo dela in predstavlja pomembno strokovno in organizacijsko področje zdravstvene obravnave. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili tudi odgovornost in kompetence diplomirane operacijske medicinske sestre, ki kot članica zdravstvenega tima sodeluje pri načrtovanju in izvajanju preoperativne, perioperativne in pooperativne zdravstvene oskrbe pacienta. Ugotovili smo, da kot nosilka dejavnosti v klinični praksi zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni lasersko vodeni sklerozaciji ven spodnjih okončin razpolaga z ustreznimi vsebinskimi in metodološkimi znanji in je tudi dobro usposobljena za klinično delo. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na osnovi pregleda strokovne literature in njene analize, smo v klinični praksi zdravstvene nege proučili potek zdravstvene nege pacienta na osnovi pripravljenih organizacijskih in strokovnih dokumentov (navodila za delo, obvestila in informacije pacientom, klinična pot). Glede na pregled literature in potek zdravstvene nege smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili naše predpostavke.
Keywords: EVLA, pacient, diplomirana operacijska medicinska sestra, radiolog, zdravstvena nega, varice, ultrazvok (UZ)
Published: 09.03.2011; Views: 3129; Downloads: 326
.pdf Full text (1,83 MB)

3.
ALI DODIPLOMSKI ŠTUDIJ ZADOVOLJUJE POTREBE PO ZNANJU OPERACIJSKIM MEDICINSKIM SESTRAM?
Tanja Žmauc, 2012, master's thesis

Abstract: POVZETEK Magistrsko delo je raziskovalna naloga, ki je bila narejena s pomočjo anketnega vprašalnika in raziskuje način usposabljanja operacijske medicinske sestre v Sloveniji. Operacijska medicinska sestra dela v specifičnem okolju in najzahtevnejših situacijah na področju zdravstva. Razpolaga s številnimi znanji in izkušnjami, pa žal še vedno ni vzpostavljen izobraževalni program v okviru dodiplomskega bazičnega izobraževanja s področja zdravstvene nege. Iz tega izhaja, da operacijski medicinski sestri dodiplomski študijski program ne pokriva potreb po znanju, ki so nujna na področju operacijske zdravstvene nege. Glavni namen raziskave je ugotoviti, kako poteka uvajanje operacijske medicinske sestre v prakso v širšem slovenskem prostoru s stališča tistih, ki se uvajajo, s kakšnimi problemi se soočajo, kakšne rešitve potrebujejo in katera znanja so v procesu uvajanja deficitarna. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali v 10 zdravstvenih ustanov, ki imajo organizirano operativno dejavnost. Zajeli smo le tiste OPMS, ki so še v fazi uvajanja. Analizo smo izvedli s pomočjo statističnega paketa SPSS for Windows 17.0. V empiričnem delu smo z analizo rezultatov ankete ugotovili, da 96 % vprašanim teoretično znanje pridobljeno v času dodiplomskega študija ne zadošča. Največ (45 %) se jih v času izobraževanja poslužuje internih navodil in standardov. V največji možni meri, v 98 % pa še vedno pridobivajo znanja od izkušenih sodelavcev, 56 % se jih uvaja po programu uvajanja in le 22 % jih ima dodeljenega stalnega mentorja. Rezultati raziskave so pokazali potrebo po premišljenem in skrbno načrtovanem kadrovanju na področju OP ZN. S predlaganimi izboljšavami, ki se nanašajo na izobraževanje in ustrezno izbiro kandidatov za OP ZN, lahko pomembno pripomoremo k učinkovitejši integraciji OPMS v delovno okolje.
Keywords: Operacijska dejavnost, operacijska medicinska sestra, uvajanje, zdravstvena nega.
Published: 02.10.2012; Views: 1404; Downloads: 310
.pdf Full text (2,40 MB)

4.
Pomen minimalno invazivnega posega pri pacientu z osteoporotičnim zlomom vretenca
Suzana Strnad, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Vzrok bolečine v križu pri starostnikih so tudi osteoporotični zlomi vretenc. Skupaj s spremljajočimi kroničnimi obolenji (diabetes, hipertonija, KOPB…) negativno vplivajo na samooskrbo starostnika, njegovo kvaliteto življenja in obvladovanje bolečine. Nezmožnost samooskrbe je velikokrat razlog za odmik starostnika iz aktivne družbe in kasneje vzrok prezgodnje institucionalizacije. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti minimalno invazivnega posega perkutana vertebroplastika pri zdravljenju zloma, izničevanju ali zmanjšanju bolečine in optimizaciji kvalitete življenja starostnika. V multidisciplinarnem timu ima pomembno vlogo tudi operacijska medicinska sestra. Nujna je njena promocija dobrih praks, sodelovanje v zdravstveno vzgojnih programih, načrtovanje in izvajanju novih pristopov s ciljem obvladovanja posledic osteoporoze in nudenje možnosti aktivnega – zdravega staranja vsem starostnim skupinam.
Keywords: osteoporotični zlom vretenca, starostnik, perkutana vetrebroplastika, operacijska medicinska sestra
Published: 16.05.2013; Views: 1211; Downloads: 145
.pdf Full text (2,43 MB)

5.
VPLIV POSEBNOSTI ODDELKA NA KARIERNI RAZVOJ OSEBJA ZDRAVSTVENE NEGE
Janja Plut, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili kariero, izobraževanje in vpliv posebnosti oddelka na karierni razvoj osebja zdravstvene nege. V kvalitativnem delu smo raziskali vpliv oddelka na izobraževanje, napredovanje, absentizem in povprečno starost diplomiranih medicinskih sester. S kvalitativnim raziskovanjem smo ugotovili doživljanje kariere in izobraževanja med diplomiranimi medicinskimi sestrami. V kvantitativni analizi smo zajeli 53 naključno izbranih diplomiranih operacijskih sester in 53 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester z različnih oddelkov treh splošnih bolnišnic Slovenije. Podatke smo pridobili v kadrovskih in drugih službah splošnih bolnišnic Slovenije, analizirali smo jih s programom za statistično obdelavo SPSS, grafične prikaze pa smo izdelali s programom Excel. V kvalitativni analizi smo podatke zbrali s pomočjo individualnega delno strukturiranega intervjuja. V namenskem vzorcu je sodelovalo 5 diplomiranih operacijskih medicinskih sester in 5 diplomiranih medicinskih sester z različnih oddelkov treh splošnih bolnišnic Slovenije. Kvalitativne podatke smo analizirali z metodo analize, tematizacije in kodiranja. V raziskavi smo na kvalitativen in kvantitativen način potrdili predpostavko, da ima oddelek velik vpliv na karierni razvoj v zdravstveni negi. V raziskavi smo ugotovili, da med diplomiranimi medicinskimi sestrami, delujočimi na različnih oddelkih splošnih bolnišnic, ni razlik v številu ur izobraževanja, stroških izobraževanja, številu ur absentizma in povprečno starostjo, kljub temu pa operacijske medicinske sestre večkrat napredujejo in imajo višji povprečni plačilni razred. Kariero diplomirane medicinske sestre doživljajo kot življenjsko, službeno pot, ki vključuje več odgovornosti ob prevzemanju zahtevnejših del ob nenehnem izobraževanju in pridobivanju izkušenj. Možnosti, motivacija in želje po kariernem razvoju pa so odvisne od oddelka, v katerem so zaposlene. Dodatno izobraževanje diplomiranim medicinskim sestram pomeni širjenje obzorja, osebnostno rast, karierni razvoj in razvoj na področju zdravstvene nege.
Keywords: Operacijska medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra, kariera, izobraževanje.
Published: 22.12.2014; Views: 820; Downloads: 236
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Vloga operacijske medicinske sestre pri vstavitvi srčnega spodbujevalnika
Antonija Oblonšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. Srčni spodbujevalnik ljudem z motnjami srčnega ritma bistveno podaljša in izboljša kvaliteto življenja. Spremlja srčni ritem in ga, kadar je potrebno, uravnava. Kljub temu, da je operativni poseg vstavitve trajnega srčnega spodbujevalnika rutinska operacija, lahko pride do zapletov. Operacijska medicinska sestra ima pri tem posegu pomembno vlogo, saj mora zagotavljati varnost bolnika na operacijski mizi, nemoten potek operativnega posega, ustrezno pripraviti operacijsko dvorano, bolnika in medicinski potrošni material. Namen raziskave. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli študijo primera in podatke pridobili s pomočjo intervjuja. Rezultati. Najpomembnejši negovalni problemi pri operativnem posegu vstavitve srčnega spodbujevalnika so: nevarnost infekcije, nevarnost krvavitve, nevarnost poškodb zaradi električnega toka, nevarnost poškodb zaradi specifičnega položaja na operacijski mizi, nevarnost poškodb kože, bolečina in strah. Sklep. Raziskava je potrdila, da je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov, saj so v njih zajeti najpomembnejši negovalni problemi.
Keywords: srčni spodbujevalnik, operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, študija primera, negovalni problem
Published: 06.08.2013; Views: 1228; Downloads: 305
.pdf Full text (1,64 MB)

7.
VPLIV STRESA NA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Marta Padežnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Stresne situacije predstavljajo del našega vsakdana, še posebej pa smo negativnim vplivom stresa izpostavljeni na delovnem mestu, kjer po večini preživimo tretjino svojega življenja. V diplomskem delu smo opisali stres ter vpliv stresa na posameznika. Opisali smo problematiko izgorelosti, osredotočili pa smo se tudi na doživljanje stresa pri operacijskih medicinskih sestrah ter strategije za učinkovito obvladovanje le tega. Namen raziskave: Z raziskavo smo želeli ugotovili, kaj povzroča stresne situacije med operacijskimi medicinskimi sestrami, kakšen vpliv ima stres na njihovo delo ter kako se stresom spoprijemajo na delovnem mestu. V raziskavi nas je zanimalo tudi, kateri načini bi po njihovem mnenju pripomogli k zmanjšanju stresnih situacij na delovnem mestu. Metodologija raziskovanja: Kot instrument raziskave smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki se je vseboval 12 vprašanj zaprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedi decembra 2012 v operacijskem bloku UKC Maribor med 50 člani negovalnega tima, kar predstavlja polovico vseh članov negovalnega tima, ki so zaposleni v operacijskem bloku. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu anketiranih operacijskih medicinskih sester predvsem slabi medsebojni odnosi med zaposlenimi, časovni pritiski, hiter tempo dela, slaba organizacija in pomanjkanje informacij. Nadalje smo ugotovili, da anketiranci kot neposredni vpliv stresa na delovnem mestu občutijo v obliki razdražljivosti, pri tem navajajo tudi težave s koncentracijo. Raziskava je pokazala tudi, da si pri soočanju s stresom pogosto določijo prednostne naloge ali se poskušajo umiriti in zadevo dobro premisliti, določeni anketiranci si stresne situacije na delovnem mestu omilijo tako, da si vzamejo odmor. Sodelujoči v raziskavi vidijo priložnosti za zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu predvsem v boljši organizaciji in v večji kadrovski zasedbi. Sklep: Delo operacijskih medicinskih sester je izredno dinamično in naporno. Pri svojem delu sodelujejo z različnimi strokovnjaki medicinske in zdravstvene stroke, zato se morajo znati prilagajati v prid nemotenega in kakovostno opravljenega dela različnim zahtevam in potrebam posameznikov multidisciplinarnega tima. Na delo operacijskih medicinskih sester vsekakor vpliva tudi specifika dela v operacijskih dvoranah, kjer se le-te dnevno srečujejo z izpostavljenostjo različnim virom sevanj, možnim okužbam, urezninam ter delom z hudo bolnimi in prizadetimi pacienti. K stresnosti dela operacijskih medicinskih sester v veliki meri prispevajo obsežni in zahtevni operativni programi, premalo kadra, slaba organizacija in nemalokrat nekolegialni odnosi med člani negovalnega tima. K zmanjševanju stresa bi v veliki meri pripomogla tudi boljša organizacija dela ter večja kadrovska zasedba, v prid česar govori tudi raziskava, ki smo jo izvedli.
Keywords: stres, zdravstvena nega, operacijska medicinska sestra, obvladovanje stresa
Published: 25.11.2013; Views: 1410; Downloads: 245
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
Izobražanje operacijskih medicinskih sester
Blaž Brdnik, 2013, master's thesis

Abstract: Operacijske medicinske sestre (v nadaljevanju OPMS) so specialistke na področju perioperativne zdravstvene nege. Za zagotavljanje kakovostne, strokovne in varne zdravstvene oskrbe v perioperativnem obdobju morajo razpolagati z obliko teoretičnega in praktičnega znanja. V Sloveniji OPMS pridobivajo strokovna znanja večinoma s prenosom znanj iz starejše kolegice na mlajšo v delovnem okolju, kar ni v skladu z evropskimi smernicami in priporočili. Tako se postavlja podvprašanje kompetentnosti in strokovnosti slovenskih OPMS, posledično pa kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Namen: Izpostaviti potrebo po uvedbi formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa ter lestvico stališč Likertovega tipa. V raziskavi je sodelovalo 120 operacijskih MS iz petih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Rezultati: V Sloveniji se OPMS v večini ustanov ne uvajajo po strukturiranem programu uvajanja. Mentorji pogoje za uvajanje ocenjujejo kot slabe. Kot najpomembnejša znanja, ki bi morala biti vključena v izobraževanje operacijskih medicinskih sester, so po mnenju znanja o preprečevanju in obvladovanju okužb v operacijskem okolju, o uporabi kirurške aseptične tehnike v operativnem okolju. Uvedbo formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji podpira 98 % anketiranih. Sklep: Slovenske OPMS potrebujejo uvedbo formalnega izobraževanja, ki bo v skladu z evropskimi smernicami. OPMS bo zagotovilo profesionalnost in kompetentnost na njihovem področju delovanja, bolnikom pa kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Keywords: Operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Published: 25.11.2013; Views: 2860; Downloads: 607
.pdf Full text (3,29 MB)

9.
"Pravila asepse" kot temeljna metoda dela operacijske medicinske sestre
Milena Crnić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali aseptično metodo dela v operacijski sobi, organizacijo operacijskih prostorov in naloge operacijske medicinske sestre. Vse skupaj pogojuje zagotovitev aseptičnega okolja, ki je najvarnejše za radikalni pristop pri zdravljenju pacientov. V diplomskem delu smo predstavili kompleksnost nalog operacijske medicinske sestre in kako si lahko pomaga z enostavnimi pripomočki (letaki, plakati), da ji bo ustna razlaga vzela manj časa in zmanjšala možnost napak. V empiričnem delu smo predstavili rezultate opravljenega anonimnega vprašalnika, ki smo ga izvedli med študenti Fakultete za zdravstvene vede in študenti Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Želeli smo ugotoviti, ali so študentom pri pripravi in sledenju določenih opravil v aseptičnem okolju poleg ustne razlage operacijske medicinske sestre pomembni tudi pisni in slikovni prikazi (plakati in letaki). Ugotovili smo, da bi študenti želeli dodatne pripomočke za takšno učno in delovno okolje in da se določena pravila kar hitro pozabijo. Ugotovili smo, da je pisni in slikovni prikaz pravil priprave in obnašanja po korakih zelo uporaben in zmanjšuje tveganje za ogrožanje aseptične metode dela v operacijski dejavnosti.
Keywords: operacijska medicinska sestra, operacijski prostori, aseptična metoda dela, aseptično okolje, študenti.
Published: 22.08.2014; Views: 1482; Downloads: 308
.pdf Full text (1018,59 KB)

10.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO NASILJE V OPERACIJSKI SOBI
Tadeja Lesnika, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje na delovnem mestu je pogost družbeni problem. V zdravstveni negi se srečujemo z nasiljem v različnih vlogah: kot žrtve nasilja, kot potencialni povzročitelji in kot strokovnjaki. Operacijska medicinska sestra se vsakodnevno srečuje s stresnimi dejavniki, vzroki za nastanek nasilja so stresno okolje, narava dela, močna hierarhija in stereotipi. Nasilje v operacijski sobi lahko razvrstimo v horizontalno in vertikalno. Obstaja več vrst nasilja, vse pa negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Z raziskavo smo ugotavljali situacijo in osveščenost zaposlenih o mobbingu na njihovem delovnem mestu. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Sodelujoči v anketi so zaposleni v splošni bolnišnici v operacijski enoti in na urgenci. Ugotovili smo, da je nasilje v operacijski sobi prisotno. Anketirani zaposleni so seznanjeni z ukrepi ob pojavu mobbinga, ne pa tudi z njegovim preprečevanjem, pogosto so informacije pomanjkljive, predvsem na področju pravne ureditve. Problemi se rešujejo ko se pojavijo, premalo pa je preventivnih ukrepov. Pri preprečevanju mobbinga ima bistveno vlogo vsaka operacijska medicinska sestra. Le dobro poznavanje in prepoznavanje pojavov nasilja v operacijski sobi bo pomagalo pri spopadanju in reševanju problema mobbinga ter k pravilnim in učinkovitim ukrepom.
Keywords: Perioperativna zdravstvena nega, operacijska soba, operacijska medicinska sestra, psihično nasilje, fizično nasilje.
Published: 23.12.2015; Views: 747; Downloads: 133
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica