| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
PREGLED IN OCENA STANJA VAN-SISTEMOV
Vladimir Hunjadi, 2010, master's thesis

Abstract: Naloga obravnava zanimivo tehnologijo za namane industrijske avtomatizacije. VAN tehnologija je napredna, na Ethernet-u osnovan industrijski komunikacijski sistem, ki se veliko bolje odziva na zahteve industrije, kot pa vsi obstoječi industrijski Ethernet-i. Omogoča učinkovito sodelovanje javnih in zasebnih omrežij s poudarkom na varovanju, varnosti in lastnostih realnega časa. Rešuje tudi težave z vpeljevanjem različnih brezžičnih tehnologij v heterogene komunikacijske strukture razdeljenih industrijskih avtomatizacijskih sistemov. Avtor predstavlja v pregledu glavne težave virtualnega avtomatizacijskega omrežja, kot tudi arhitekturo, tehnološke platforme, topologijo omrežja in profile naprav. Nazadnje pa so še razložena osnovna vprašanja na imenu temelječega usmerjanja in tuneliranja odprtega navideznega zasebnega omrežja (OpenVPN).
Keywords: Virtualna avtomatizacijska omrežja, avtomatizacija, industrijski Ethernet, profili naprav, Open VPN, komunikacije
Published: 09.02.2011; Views: 2018; Downloads: 97
.pdf Full text (26,14 MB)

3.
4.
Computational modelling of irregular open-cell foam behaviour under impact loading
Matej Borovinšek, Zoran Ren, 2008, original scientific article

Abstract: Cellular structures represent an important class of engineering materials. Typical representative of such structures are metallic foams, which are being increasingly used in many advanced engineering applications due to their low specific weight, appropriate mechanical properties and excellent energy absorption capacity. For optimal design of cellular structures it is necessary to develop proper computational models for use in computational simulations of their behaviour under impact loading. The paper studies the effects of open-cell metallic foam irregularity on deformation behaviour and impact energy absorption during impact loading by means of parametric computational simulations, using the lattice-type modelling of open-cell material structure. The 3D Voronoi technique is used for the reproduction of real, irregular open-cell structure of metallic foams. The method uses as a reference a regular mesh structure and utilises an irregularity parameter to reproduce the irregularity of real open-cell structure. A smoothing technique is introduced to assure proper stability and accuracy of explicit dynamic simulations using the produced lattice models. The effects of the smoothing technique were determined by comparative simulations of smoothed and unsmoothed lattices subjected to dynamic loading.
Keywords: open-cell foam, voronoi tessellation, behaviour, computer simulation
Published: 31.05.2012; Views: 1267; Downloads: 55
URL Link to full text

5.
6.
Zbiranje in selekcija idej za inovacije s pomočjo podpornega orodja
Tine Kocbek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjamo z opisom, predstavitvijo in analizo terminologije invencijsko-inovacijske managementa in razvoja izdelka. Predstavljamo opredelitve invencije, inovacije in ustvarjalnosti, natančno pa predstavimo aktivnosti in značilnosti procesa razvoja izdelka. Pozornost posvečamo konceptoma crowdsourcing in open innovation, ki sta namenjena količinskemu zbiranju idej in sugestij, ki bi lahko postale potencialne inovacije. Žal se veliko idej ne razvije v inovacije; znano je namreč, da le 2 % invencij dejansko postane inovacija, zato je pomembna čim večja količina zanimiv idej. Ugotavljamo, kako pomembna so dana orodja in novosti, implementirana skupaj z znanjem o razvoju izdelka in invencijsko-inovacijskega managementa za nadaljnje pospeševanje inoviranja.
Keywords: invencija, inovacija, ustvarjalnost, razvoj novega izdelka, crowdsourcing, open innovation, Neurovation
Published: 20.11.2012; Views: 957; Downloads: 82
.pdf Full text (3,14 MB)

7.
CELOVITI PRISTOP PRI ZAGOTAVLJANJU INFORMACIJSKE VARNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Samo Štraser, 2012, master's thesis

Abstract: Informacijska varnost je zelo zahtevno in težko obvladljivo področje. Pri zagotavljanju informacijske varnosti moramo predvideti vse morebitne nevarnosti, saj je informacijski sistem varen toliko, kot je varen njegov najšibkejši člen. Najbolj tipična področja, ki jih moramo pri zagotavljanju informacijske varnosti upoštevati so: sistemska varnost, varnost podatkov, omrežna varnost, fizična varnost, organizacijska varnost. Zagotavljanje informacijske varnosti v osnovni šoli se zdi na prvi pogled zelo enostavno opravilo, vendar temu nikakor ni tako. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi osnovnimi šolami, kažejo, da za informacijsko varnost v osnovnih šolah po Sloveniji ni najbolje poskrbljeno. Informacijska varnost je namreč individualna skrb vsake posamezne šole, zato ne moremo govoriti o nekih skupnih in celovitih rešitvah, kot jih npr. uporabljajo ponekod v tujini. V Sloveniji sicer deluje nekaj državnih institucij, ki osnovnim šolam pomagajo pri zagotavljanju informacijske varnosti, vendar bo potrebno na tem področju še marsikaj izboljšati. V prispevku smo predstavili stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti v slovenskem šolstvu. Predstavili smo tudi nekatere dobre prakse, ki se jih poslužujejo v tujini. V skladu s temi smo oblikovali splošne smernice za izboljšanje informacijske varnosti, ki smo jih uporabili pri prenovi informacijskega sistema na OŠ Neznanih talcev Dravograd. Menimo, da je opisani pristop uporaben tudi za ostale osnovne šole v Sloveniji. Ker ne zahteva velikih finančnih vložkov, ima s tega stališča veliko praktično vrednost.
Keywords: Informacijska varnost, smernice, osnovna šola odprtokodna programska oprema, Open School Server
Published: 21.01.2013; Views: 1188; Downloads: 102
.pdf Full text (2,66 MB)

8.
MOŽNOST KOMUNIKACIJE PLATFORME ANDROID Z ZUNANJIMI NAPRAVAMI
Damjan Vantur, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo povezljivost platforme Android z zunanjimi napravami. Natančno bomo spoznali možnosti komunikacije med posameznimi načini povezav – vmesnikov, kot so USB, Bluetooth, Wi-Fi in NFC, ter to podprli s primeri izvorne kode, pripravljene za izvajanje na platformi Android. Predstavili in praktično izvedli bomo komunikacijo med prototipnim vezjem Arduino in platformo Android s pomočjo vmesnika Bluetooth. V ta namen bomo implementirali preprosti protokol komunikacije na nivoju vhodnih in izhodnih tokov za prenos sporočil med napravama. Varnost parametrov – ukazov –, ki jih vezje izvede, bo kodirana z MD5. Vezje bo krmililo lestenec za spreminjanje barv svetilk. Barvo bo določil algoritem povprečne barve na mobilni napravi, napisan v jeziku C++, ki se izvaja kot native izvorna koda na platformi Android. Za zajemanje in računanje povprečne barve matrike nam bo v pomoč odprta knjižnica OpenCV.
Keywords: Android, Arduino, zunanje naprave, mobilne aplikacije, USB, NFC, Wi-Fi, Bluetooth, elektronsko prototipno vezje, Android Open Accessory Development Kit, ADK, NDK, Android Accessory Protocol
Published: 27.02.2013; Views: 1259; Downloads: 207
.pdf Full text (2,55 MB)

9.
ZBIRANJE PODATKOV O TOPOLOGIJI IN PARAMETRIH ZMOGLJIVOSTI OMREŽJA OPENFLOW
Marin Krznarević, 2013, master's thesis

Abstract: Zamisel o programsko definiranem omreževanju (ang. Software defined networking - SDN) temelji na ločitvi funkcionalnosti, ki se nanašajo na nadziranje procesa podajanja omrežnega prometa v omrežnih napravah (v nadaljnjem besedilu nadzorna ravnina) od samih usmerjevalnikov in stikal, ki so odgovorni za dejansko podajanje prometnih tokov (v nadaljnjem besedilu podatkovna ravnina). Današnje omrežne naprave imajo zaradi uporabe dinamičnih protokolov (npr. EIGRP, OSPF, ...) definirano množico pravil za usmerjanje in podajanje paketov, nad katerimi omrežni operaterji nimajo zadostne ravni nadzora. Zato je zelo pomembno in učinkovito dati prednost paketom, ki prenašajo multimedijske podatke, nad tistimi, ki pošiljajo podatke z 'nizko' prioriteto (e-pošta, prenos datotek, ...). Cilj magistrske naloge je proučiti specifikacijo OpenFlow (OF), način njene izvedbe v okviru sistema IMUNES (Integrated Multiprotocol Network Emulator/Simulator), razvitega na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu [7], ter programske rešitve, namenjene za simulacijo in emulacijo omrežne topologije. Poleg tega je treba analizirati mehanizme za zbiranje podatkov o topologiji in parametrih zmogljivosti omrežja OF, predložiti model izbranih mehanizmov v OF-omrežju in razviti programsko implementacijo tega modela za IMUNES. Glavni element emulatoja je virtualno vozlišče. To je primerek omrežne plasti in nič ali več medsebojno povezanih uporabniških procesov. Virtualna vozlišča so kopije plasti TCP/IP v gostiteljskem računalniku in podpirajo enake funkcije kot pravi operacijski sistem (tabele usmerjanja, požarni zid, ...). V okviru SDN-specifikacij OF definira komunikacijski protokol drugega sloja med centraliziranim krmilnikom (odgovornim za sprejemanje odločitev o podajanju) in omrežnimi napravami. Tak pristop omogoča krmilniku, da lahko nastavlja pravila o podajanju na osnovi toka (ang. per-flow basis). Komunikacija s krmilnikom se lahko opravlja z uporabo varnega kanala ali TCP-povezavo za vsako vozlišče znotraj omrežja. Krmilnik Floodlight je bil izbran zato, ker s svojo modularno arhitekturo omogoča razvoj novih funkcij in ima veliko možnosti za nadgradnjo. Poleg tega večina raziskovalcev, ki so zainteresirani za razvoj OF, uporablja krmilnik Floodlight, in zaradi tega obstaja o njem veliko dokumentacije. Open vSwitch (OVS) je izbran zaradi izčrpne dokumentacije, relativno pogostega posodabljanja, podpore za Floodlight in OF in ker obstaja različica, ki je posebej prilagojena za operacijski sistem FreeBSD. Če upoštevamo problem sprejemanja odločitev o posredovanju za različne medijske tokove, ki pripadajo neki večpredstavnostni seji, in dodeljevanja optimalnih poti skozi omrežje v smislu dosežene zmogljivosti, je ključno vprašanje zbiranje in upravljanje podatkov o topologiji omrežja in zmogljivosti povezav. Poleg tega parametri o zmogljivosti zagotavljajo informacijo o stanju omrežja in lahko vključujejo prepustnost, zakasnitev, trepetanje in verjetnost napake/izgube paketa. Da bi centralizirani krmilnik lahko sprejemal odločitve o primernih poteh skozi omrežje za vsak medijski tok, mora pridobiti informacije o topologiji omrežja in parametrih zmogljivosti za vsako povezavo. To zahteva načrtovanje in izvedbo takšne rešitve, ki bo sposobna zbrati podatke o zmogljivosti in topologiji iz več omrežnih naprav. Cilj izvedbe je bil učinkovito zbirati podatke o številu izgubljenih paketov in izračunati relativno izgubo paketov v vsakem vozlišču. Testiranje je bilo izvedeno v sistemu IMUNES na virtualnih vozliščih in v virtualnem stroju. Pomembno je omeniti, da mora sistem delovati v okolju z dejanskimi napravami. Opisani model programske izvedbe skupaj z optimizacijskim algoritmom in sistemom za nadzor posredovanja definira sistem za optimizacijo poti s SDN.
Keywords: topologija omrežja, simulacija/emulacija omrežja, krmilnik Floodlight, stikalo Open vSwitch, IMUNES, OpenFlow
Published: 04.12.2013; Views: 948; Downloads: 149
.pdf Full text (2,38 MB)

10.
Vzpostavitev virtualnega okolja Ulteo ter izdelava aplikacije za časovni nadzor uporabe virtualnih aplikacij
Marko Herič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s pregledom, planiranjem in vzpostavitvijo odprtokodne virtualizacijske platforme Ulteo Open Virtual Desktop, ki omogoča selitev namizja in namiznih aplikacij na strežnike, ki omogočajo storitve v oblaku. Pokažemo primer uporabe ter ugotavljamo, zakaj je smiselno uporabiti virtualizacijo v organizaciji in kako le-ta poenostavi upravljanje računalniških sistemov. Po preučevanju sistema razvijemo aplikacijo za časovni nadzor uporabe virtualnih aplikacij, ki je tesno integrirana v sam sistem in razširja funkcionalnosti sistema s časovnim omejevanjem zagona in uporabe aplikacij na virtualizacijski platformi Ulteo.
Keywords: virtualizacija, odprta koda, Linux, Ulteo Open Virtual Desktop
Published: 25.02.2015; Views: 497; Downloads: 54
.pdf Full text (1,17 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica