| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Barbara Stupan, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi. Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila. Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja. Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov. Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Keywords: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 620; Downloads: 106
.pdf Full text (2,88 MB)

2.
Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus) pristop z geometrijsko morfometrijo : magistrsko delo
Marko Pšajd, 2021, master's thesis

Abstract: Z uporabo metod geometrijske morfometrije smo analizirali morfološko variabilnost spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus). Analizirali in ovrednotili smo morebitni pojav sekundarnega spolnega diformizma ter variabilnost v velikosti in obliki spodnje čeljustnice med ontogenetskim razvojem. Raziskovalni material je obsegal 236 spodnjih čeljustnic vrtne voluharice vzgojenih v in vitro pogojih na Karlovi Univerzi v Pragi. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki spodnje čeljustnice, zato smo oba spola obravnavali združeno. Velikost in oblika spodnje čeljustnice vrtne voluharice sta se tekom ontogeneze spreminjali. Z največjo stopnjo rasti se je spodnja čeljustnica razvijala do šestdesetega dneva starosti, po tem pa je bila rast umirjena a konstantna, razvoj oblike pa se je zaustavil. Potrdili smo signifikantne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med starostnimi razredi. Juvenilni osebki imajo najmanjšo spodnjo čeljustnico, ki pa se s starostjo konstantno povečuje skozi celotno življenjsko obdobje. Oblika spodnje čeljustnice se je spreminjala glede na starostne razrede. Najbolj so odstopali juvenilni osebki medtem ko pri adultnih in senilnih osebkih ni prihajalo do značilnih razlik v obliki spodnje čeljustnice. Spodnje čeljustnice mlajših in starejšh osebkov so odstopale od povprečne oblike v alveolni regiji in v njenem zadnjem delu. Z analizo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo spodnje čeljustnice. Odnos med obliko in velikostjo je bil pri vseh starostnih skupinah bolj ali manj linearen.
Keywords: Microtus subterraneus, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, ontogenija, spolni dimorfizem, alometrija
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 819; Downloads: 42
.pdf Full text (1,54 MB)

3.
Ontogenetska variabilnost lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus (linnaeus, 1758)
Urška Breznik, 2019, master's thesis

Abstract: Veliki hrček, Cricetus cricetus je velik in robusten glodavec s kratkim repom. V osnovi naseljuje kulturne in gozdne stepe. Razširjenost velikega hrčka sega od Evrope do Azije. Dlaka je za glodavce nenavadno obarvana. Za velikega hrčka je značilen barvni polimorfizem, ki je najpomembnejša značilnost posameznikov in populacijske variabilnosti. Naš cilj je bil analizirati morfološko variabilnost ventralne strani lobanje velikega hrčka med ontogenetskim razvojem ločeno po spolu. Uporabili smo metode geometrijske morfometrije, ki so nam omogočile ločeno obravnavo velikosti in oblike lobanje. Material so predstavljale lobanje hrčka, ki so bili rojeni v ujetništvu, rejeni in usmrčeni v okolici Prage na Češkem. Starost materiala je bila natančno znana - starostne kategorije od mladičev do odraslih živali. Vzorec je predstavljal 134 lobanj iz zbirke na Karlovi univerzi v Pragi, od katerih smo jih uporabili 125. Osebki so bili razdeljeni v 10 starostnih skupin, od najmlajših starih manj kot 30 dni, do najstarejših v četrtem koledarskem letu življenja. Potrdili smo prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti lobanje, ne pa tudi v obliki. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje se je pojavil pri starosti 120 dni. Od starosti 120 dni dalje, so samice rastle počasneje od samcev, kar se je pokazalo v večji velikosti lobanj samcev. Na podlagi tega smo zaključili, da do razlik v starostnih manifestacijah spolnega dimorfizma in postnatalne rasti lobanje prihaja zaradi različnih smeri selekcije. Oblika lobanje se je spreminjala glede na starostne skupine. Primerjava najmlajših in najstarejših osebkov je pokazala, da imajo mlade živali širšo in bolj zaobljeno lobanjo, krajši in ožji gobčni del, relativno daljši niz zgornjih meljakov, večji bobnični mehur in ožja oziroma manj usločena lična loka. Primerjava velikosti in oblike lobanje med starostnimi skupinami je pokazala najvišjo stopnjo sprememb v velikosti in obliki do 150 dneva starosti. Po 450 dnevu so bile spremembe v velikosti in obliki neznatne. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo lobanje. Lobanja je rastla alometrično, kar pomeni, da so posamezni segmenti lobanje med ontogenetskim razvojem rastli z različno hitrostjo in se je tekom rasti posledično spreminjala tudi oblika lobanje. Iz tega smo sklepali, da alometrična rast pri velikem hrčku pomembno vpliva na razvoj in obliko lobanje v odraslem stanju.
Keywords: Cricetus cricetus, geometrijska morfometrija, lobanja, ontogenija, alometrija, spolni dimorfizem.
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1395; Downloads: 114
.pdf Full text (2,36 MB)

4.
Variabilnost spodnje čeljustnice navadnega jelena Cervus elaphus v Sloveniji; ontogenetski razvoj, spolni dimorfizem in geografska raznolikost
Polona Rupnik, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil analizirati morfološko variabilnost v velikosti in obliki leve polovice spodnje čeljustnice (leve spodnjočeljustne kosti) navadnega jelena Cervus elaphus z vidika spolnega dimorfizma, postnatalnega ontogenetskega razvoja ter morebitnih razlik med geografskimi območji. V raziskavi smo uporabili metode geometrijske mofrometrije, ki omogočajo ločeno analiziranje velikosti in oblike struktur. V analizo smo vključili 325 spodnjih čeljustnic mladičev (telet obeh spolov) in enoletnih živali (lanščakov in junic) z devetih lovskoupravljavskih območij (LUO) v Sloveniji. Pri nobeni od teh dveh starostnih skupin nismo zaznali sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti ali obliki spodnje čeljustnice. Spola smo zato v nadaljnjih analizah združili. Pri analizi ontogenetske alometrije smo ugotovili, da je variabilnost v obliki med rastjo tesno povezana z velikostjo čeljustnic. Območje največje variabilnosti med starostnima skupinama je bilo na mestu, kjer izraščajo meljaki. Razlika v velikosti in obliki čeljustnic med teleti in enoletnimi živalmi je bila opazna v vseh lovskoupravljavskih območjih. Z analizo geografske variabilnosti smo ugotovili, da so imele živali s Pomurskega LUO največje čeljustnice. Pri jelenjadi je prisotna tudi variabilnost v obliki čeljustnic. Največja razlika v obliki čeljustnic telet je bila med Pomurskim in Notranjskim LUO, pri enoletnih živalih pa med Gorenjskim in Pomurskim oz. Gorenjskim in Primorskim LUO.
Keywords: spodnje čeljustnice, jelenjad, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, ontogenija, alometrija, geografska variabilnost
Published in DKUM: 20.11.2019; Views: 1392; Downloads: 87
.pdf Full text (2,77 MB)

5.
Ontogenetska variabilnost lobanje navadnega polha, glis glis (linnaeus, 1766)
Rok Čuš, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil pojasniti ontogenetski vidik morfometrične variabilnosti lobanje navadnega polha (Glis glis). Material je obsegal različne starostne kategorije od mladičev, ob zapustitvi gnezda, do odraslosti. Vzorec je predstavljalo 233 lobanj navadnega polha s Krima, Slovenija. Morfometrična analiza lobanje je bila izvedena na ventralni strani lobanje. Na fotografijah z ventralne perspektive sem določil 22 oslonilnih točk. Osebki v vzorcu so bili razporejeni v 6 starostnih skupin na osnovi erupcije kočnikov. Z metodami geometrijske morfometrije sem pokazal, da ni signifikantnih razlik v velikosti ali v obliki lobanje med spoloma, zato sem v analizah združil oba spola. Tako v velikosti kot v obliki je izstopala starostna skupina 6. To je bilo pričakovano, saj so bili vanjo uvrščeni odrasli osebki v drugem letu življenja ali starejši. Mlajši osebki so imeli bobnični mehur in zobni niz relativno večja, kar kaže na alometrično rast tekom postnatalnega razvoja. Različni deli lobanje ne rastejo z enako hitrostjo ali pa ne rastejo v istem obdobju življenja. Za navadnega polha je značilno pozno poleganje mladičev. V primerjavi z evropsko tekunico (Spermophilus citellus) lobanja navadnega polha raste do dvakrat hitreje.
Keywords: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, alometrija, ontogenija, Glis glis
Published in DKUM: 06.04.2018; Views: 1795; Downloads: 208
.pdf Full text (2,36 MB)

6.
Ontogenetski vidik modularne organizacije lobanje navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766)
Saša Zavratnik, 2017, master's thesis

Abstract: Glodavci spadajo med najuspešnejše sodobne sesalce. Lobanja sesalcev je kompleksna struktura, primerna za proučevanje postnatalne ontogenije pri malih sesalcih. Deluje kot celota, deli pa so med seboj neenakomerno povezani in razdeljeni v module. Material, uporabljen v študiji, so bile ventralne strani lobanj navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766) iz lokalitete Krim, Slovenija, shranjene v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Lobanje smo na podlagi erupcije meljakov razdelili v šest starostnih skupin. Raziskovali smo postnatalno variabilnost v obliki in velikosti ventralne strani lobanje, predvsem z vidika modularne organizacije, morfološke integracije ter alometrije. Do sedaj podobna raziskava še ni bila izvedena. Z metodami geometrijske morfometrije smo primerjali stopnjo modularnosti med juvenilnimi in adultnimi osebki. Hipotetično modularnost smo na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta testirali na 224 lobanjah. Hipotezo o modularnosti pri mladih živalih smo zavrnili, pri odraslih osebkih pa so rezultati delno podprli delitev lobanje na obrazni in možganski del. Stopnja integracije med moduloma je večja pri mladih osebkih in se s starostjo zmanjšuje. Lobanja navadnega polha raste alometrično. Čeprav je lahko alometrija močan integracijski faktor, je imela na hipotetično modularnost lobanje navadnega polha majhen vpliv. Sklepamo, da je sprememba v stopnji integracije med obraznim in možganskim delom lobanje v času ontogenije posledica specializacije obeh funkcionalnih modulov ter prehoda s sesanja mleka na mehansko obdelavo trše hrane.
Keywords: geometrijska morfometrija, modularnost, alometrija, RV koeficient, ontogenija, lobanja, Glis glis
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1300; Downloads: 164
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
Test potencialne alelopatske sposobnosti čemaža (Allium ursinum L.)
Maja Menoni, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja čemaža (Allium ursinum) na kalitev semena vrtne kreše (Lepidium sativum) in okuženost čemaža z ličinko muhe Cheilosia fasciata. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bil čemaž potencialno alelopatski, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v čemažu. S pomočjo vzorčenja smo dokazali, da liste čemaža zajeda ličinka muhe Cheilosia fasciata. Zanimalo nas je, ali imajo okuženi listi z ličinko muhe Cheilosia fasciata drugačen (slabši/boljši) alelopatski učinek kot zdravi listi. Ker se čemaž dobro vegetativno razmnožuje in tvori goste sestoje v gozdni podrasti, smo med seboj primerjali lastnosti rastlin in okuženost sredi takega gostega sestoja ter rastline iz skrajnega roba sestoja. Ves čas pojavljanja listov (sedem tednov) smo opazovali sestoj čemaža, beležili število rastlin, pri čemer smo za vsako rastlino zabeležili število vseh listov, število zdravih listov, število okuženih listov z ličinko muhe Cheilosia fasciata in ocenili površino okuženega dela lista. Tako smo lahko spremljali razvoj rastlin in spreminjanje okuženosti od razvoja prvega lista do propada večine listov. Preverili smo tudi, ali so čebulice čemaža okužene z ličinkami muhe Portevinia maculata, česar nismo potrdili. Spremljevalne okoljske meritve so obsegale meritve svetlobe, najbolj spremenljiv dejavnik od centra sestoja proti robu, in meritve globine opada, ki je v korelaciji pojavljanja ličink muh. Za namene preverjanja potencialne alelopatske sposobnosti smo izvedli biološke teste kalitve semen vrtne kreše v petrijevkah (Lepidium test). Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov različnih koncentracij in učinke ekstraktov iz vzorcev tal (v sestoju čemaža in izven njega) na kalitev semen vrtne kreše. Zanimala sta nas kalivost ter razvoj kalice in njene korenine v primerjavi s kontrolnimi poskusi. Iz dobljenih rezultatov lahko spremljamo populacijske parametre v sestoju čemaža in hkrati tudi dinamiko listov od razvoja do propada. Razberemo lahko, da je število rastlin na vzorčno ploskev sčasoma naraščalo, naraščala sta tudi njihovo število listov in delež okuženih listov ter da se je večala površina okuženega dela lista. V gozdu je bilo več rastlin kot na njegovem robu. Rastline v podrasti so imele več listov, pri tem več okuženih listov, in površina okuženega dela lista je bila večja kot na gozdnem robu. S svetlobo ni bilo statistično značilnih korelacij s številom rastlin, številom vseh listov, številom okuženih listov, številom zdravih listov in s površino okuženega dela. Površina okuženega dela lista je naraščala z globino opada. Naši rezultati kažejo, da lahko predvidevamo, da je čemaž alelopatski. Vodni ekstrakti iz zdravih in okuženih listov čemaža so namreč zavirali in upočasnili kalitev semen vrtne kreše. Ekstrakti višjih koncentracij so imeli močnejši zaviralni učinek. Na sam razvoj kalic, ki so kalile v vodnih ekstraktih iz okuženih in zdravih listov čemaža, nismo zaznali statistično značilnega učinka. Prav tako se kalice, ki so rastle v različnih vzorcih tal, med seboj niso statistično razlikovale v svoji celotni dolžini, kot tudi ne v dolžini korenin.
Keywords: Čemaž, Allium ursinum, ontogenija lista, hebivorija, listni miner, Cheilosia fasciata, alelopatija, Lepidium test, vodni ekstrakt.
Published in DKUM: 13.10.2015; Views: 2461; Downloads: 206
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri srnjadi Capreolus capreolus (Linnaeus, 1758)
Maja Mikuž, 2015, master's thesis

Abstract: Lobanje in čeljustnice so najbolj primerni objekti za morfometrične analize, saj se hitro razvijajo in rastejo. Skladno s slovensko zakonodajo morajo lovci za vsako odstreljeno ali najdeno poginulo srnjad (in večina drugih vrst prostoživečih parkljarjev) odvzeti in sledljivo označiti leve spodnje čeljustnice. Srnjad je razširjena po celotni Sloveniji, tako da smo lahko zbrali vzorce čeljustnic za različna geografska območja in smo jih primerjali med seboj. Namen naloge je bil analizirati variabilnost velikosti in oblike spodnje čeljustnice srnjadi med ontogentskim razvojem z morfometričnimi metodami. V analizo smo vključili 903 čeljustnic srnjadi iz petih geografskih območij (Savinjska, Pohorje, Slovenjsko-goriško, Pomurje in Primorska), saj smo želeli preveriti geografski vpliv na razvoj osebka in sinhronost poleganja mladičev. Vse analize smo ločili glede na spol, saj smo ugotovili, da se oblika in velikost čeljustnic odraslih osebkov razlikuje med spoloma. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo ugotovili, da sta oblika in velikost čeljustnice tesno povezani. Ugotovili smo, da se oblika in velikost čeljustnice najbolj spreminjata do 16-ega meseca starosti, nato se morfološko spreminjanje čeljustnice skoraj ustavi. Najintenzivnejše spremembe se dogajajo do četrtega meseca starosti, takrat je krivulja rasti najbolj strma. V tem obdobju se najbolj spreminja telo čeljustnice, predvsem njen sprednji in srednji del, torej območje, kjer izraščajo zobje. Z analizo geografske variabilnosti smo ugotovili, da od povprečne oblike in velikosti čeljustnic najbolj izstopajo vzorci iz Primorskega območja, in sicer so manjše od čeljustnic iz ostalih območij. Iz rezultatov smo tudi sklepali, da se v Primorskem območju mladiči polegajo malo prej, kot pa v ostalih območjih. Vzorci iz Savinjskega in Pohorskega območja so si zelo podobni in ne odstopajo od povprečja za celinsko območje. Čeljustnice iz Slovensko goriškega in Pomurskega območja so si po velikosti in rastni krivulji zelo podobne, vendar pri obliki med njimi opazimo statistične razlike.
Keywords: čeljustnice, srnjad, geometrijska morfometrija, ontogenija, alometrija, geografska variabilnost
Published in DKUM: 04.05.2015; Views: 2512; Downloads: 172
.pdf Full text (3,72 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica