| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 517; Downloads: 76
.pdf Full text (2,36 MB)

2.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Keywords: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1226; Downloads: 138
.pdf Full text (3,16 MB)

3.
Kriminaliteta zoper vode : magistrsko delo
Eva Meglič, 2018, master's thesis

Abstract: Voda je naravna dobrina in predstavlja temeljni pogoj za življenje na Zemlji. Čeprav je naš planet v veliki večini sestavljen iz vode, se moramo zavedati, da nam vsa ta voda ali ni dostopna ali pa ni primerna za uporabo. Slovenija sicer velja za državo, ki je bogata z vodo in vodnimi viri, vendar pa marsikje drugje po svetu temu ni tako in ljudje se srečujejo tako s pomanjkanjem neoporečne pitne vode kot tudi s pomanjkanjem vode, potrebne za osnovne sanitarije. Zaradi tega je varovanje vode in vodnih virov izrednega pomena. Kriminaliteta zoper vode spada med oblike kriminalitete, katere se ljudje najmanj zavedamo. Ker se posledice odražajo na drugačen način kot pri klasični kriminaliteti, pogosto o njej niti ne razmišljamo. Vendar pa postaja vse bolj pereč problem današnjega časa. V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšna je pravna ureditev kriminalitete zoper vode in v kolikšni meri je prisotna v Sloveniji. Ugotovili smo, da je pravna ureditev dokaj obsežna, kar povzroča probleme predvsem inšpektorjem Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor. Le-ti se ukvarjajo z nadzorom in s pregledi; zakonodaje glede na število zaposlenih ne uspejo dohajati. Pri pregledu podatkov policije o ovadbah za kazniva dejanja smo ugotovili, da je kriminalitete zoper vode in v povezavi z njo izredno malo. Vendar pa dvomimo, da so vsa ravnanja oziroma dejanja ustrezno prijavljena, obravnavana in preganjana. Zanimalo nas je tudi stališče prebivalcev Republike Slovenije do kriminalitete zoper vode. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da se s tovrstno kriminaliteto anketiranci sicer ne srečujejo vsakodnevno. Kljub temu pa kriminaliteto zoper vode najbolj poznajo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), in sicer v največjem deležu v jugovzhodni Sloveniji, posavski ter podravski regiji. Prav tako je po njihovem mnenju manj nevarna od ekološke kriminalitete, glavnega storilca pa jim predstavlja industrija.
Keywords: voda, vodni viri, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, onesnaževanje, magistrska dela
Published in DKUM: 27.03.2018; Views: 1484; Downloads: 181
.pdf Full text (1,40 MB)

4.
Onesnaževanje jezer v Sloveniji : primerjava Bohinjskega in Blejskega jezera
Dejan Kovačič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.
Keywords: vode, jezera, varstvo voda, onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 3350; Downloads: 345
.pdf Full text (1,71 MB)

5.
Kriminaliteta zoper vodo - pregled tujih študij : diplomsko delo univerzitetnega študija
Simona Sehur, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Voda, spojina brez katere ne bi bilo življenja, je danes ogrožena zaradi negativnih posegov vanjo (spreminjanje njenih bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti) s strani posameznika, podjetij in korporacij. V diplomski nalogi smo analizirali pregled tujih študij in ugotovili, da lahko kriminaliteto zoper vodo v širšem razdelimo na tri skupine. Prvo, med ljudmi najbolj znano onesnaževanje smo predstavili na primerih razlitij nafte (Ekvador, Mehiški zaliv, razlitja iz tankerjev), odstranjevanja odpadnih zdravil, plastike, kemikalij in radioaktivnih odpadkov. Druga skupina, ki je mnogi sicer ne bi zaznavali kot kriminaliteto zoper vodo, je po našem mnenju pretirana uporaba le-te. Aralsko jezero je tipičen primer, kjer ljudje vodo pretirano uporabljajo za namene namakanja in s tem povzročajo krčenje jezera zaradi zmanjšanih pritokov. Kot tretjo in zadnjo vrsto pa smo predstavili privatizacijo vodnih virov. Velike korporacije dandanes vodo, ki je naravna dobrina, izkoriščajo in si ustvarjajo ogromne dobičke. S tem povzročajo pomanjkanja vode v skupnostih ali težji dostop do nje. Kot primer smo predstavili dve korporaciji: Coca-Colo in Nestle. Ugotovili smo, da se večina kriminalitete zoper vodo zgodi v državah tretjega sveta ter da so zanjo največkrat odgovorne korporacije, ki jim je dobiček pomembnejši od varovanja okolja in varovanja človekovih pravic. Njihova moč v svetu in slaba zakonodaja na tem področju pa jim vse to omogočata. Večkrat namreč za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo (primer Chevron v Ekvadorju) oziroma dobijo le denarno kazen (naftna korporacija BP (British Petroleum) v Mehiškem zalivu). Na podlagi ugotovitev predlagamo na področju kriminalitete zoper vodo dve izboljšavi. Večji poudarek je potrebno narediti na ozaveščanju o problematiki, saj lahko pri zmanjšanju kriminalitete zoper vodo ogromno pripomore vsak posameznik sam. Nujno potrebne se nam zdijo tudi spremembe na področju zakonodaje.
Keywords: voda, vodni viri, onesnaževanje, privatizacija, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.06.2017; Views: 1665; Downloads: 160
.pdf Full text (1,51 MB)

6.
"Prisilno" prilaščanje naravnih virov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matjaž Pišljar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje si že od samega začetka bivanja na zemlji prilaščajo naravne vire, ki so za njihova življenja nujno potrebni. Kot posledica tehnološkega razvoja in porasta števila ljudi, so se povečale tudi naše potrebe po naravnih virih. Diplomsko delo predstavlja tri glavna področja, oziroma glavne naravne vire, od katerih smo ljudje odvisni in nam omogočajo življenje, ki ga dandanes poznamo. Opisuje problematiko glede vode, naravnega vira, ki je za ljudi nujno potrebno živilo in je v današnjem času čedalje bolj izpostavljeno morebitnim nevarnostim zaradi onesnaževanja, prevelike porabe ter med drugim tudi privatizacije. Opisuje problematiko glede nafte, trenutno morda strateško najpomembnejše surovine, ter predstavlja relativno nov trend uporabe gensko spremenjenih organizmov v proizvodnji hrane za svetovno prebivalstvo. Prav tako izpostavlja samo pomembnost naravnih virov za življenje ter morebitno problematiko, ki bi lahko nastala, če bi se potrebe po življenjsko potrebnih surovinah, oziroma naravnih virih, na našem omejenem planetu še povečevale, kot posledica naraščanja števila ljudi. Izpostavlja tudi morebitne konflikte, ki bi lahko ali so nastali zaradi naravnih virov. Ugotovili smo, da se bo problematika oskrbe z naravnimi viri in dobrinami v prihodnje samo še stopnjevala, zaradi večanja populacije in potratne rabe že obstoječih resursov. To pomeni, da se bomo morali v prihodnosti osredotočati predvsem na koriščenje obnovljivih naravnih virov, kakor tudi na sam razvoj okolju prijaznejše tehnologije in spremembi našega vedenja do narave in porabe dobrin, ki nam jih le-ta ponuja.
Keywords: naravni viri, voda, nafta, dostop, privatizacija, onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.05.2017; Views: 1507; Downloads: 106
.pdf Full text (997,69 KB)

7.
Onesnaževanje voda v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tamara Debeljak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naš planet je edini z obilico vode v našem osončju. Tri desetine kopnega obkroža kar sedem desetin vode, ki je v nenehnem kroženju. Fizikalna dejstva o vodi se v zgodovini človeštva niso bistveno spreminjala, močno pa sta se v zadnjih stoletjih spremenila življenjski slog in številčnost naše vrste. Danes si več kot sedem milijard ljudi deli enako količino pitne vode, kot je bila na voljo tristo milijonom zemljanov v času rimskega cesarstva. Naše potrebe po vodi pa so danes tudi mnogo večje, kot so bile kadarkoli v zgodovini človeške vrste. Ob tem je zaradi nepremišljenih človekovih posegov v okolje v dvajsetem stoletju izginila polovica svetovnih mokrišč in danes številne reke ne pridejo več do morja. Podtalnica je marsikje onesnažena do te mere, da ni več varen vir pitne vode (Kajfež Bogataj, 2013). Zaradi previsokih cen preskrbe ljudi z vodo je marsikdo tudi nima, čeprav je najpomembnejši vir za naše preživetje. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost voda v Sloveniji kot obliko ekološke kriminalitete. Namen je prikazati, s čim vse jo onesnažujemo, kakšne posledice nam to prinese, in pa predlagati ustrezne rešitve, da se to odpravi oz. zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo bioloških in kemijskih kakovosti voda za Ilirsko Bistrico in Ljubljano in ugotovili, da med njima ni bistvene razlike, voda je čista tako sedaj kot tudi leta 2012, nekaj odstopanj je bilo le zaradi povečanih padavin, te pa vplivajo na oporečnost vode. Pri pisanju smo s pomočjo statističnih podatkov na ARSO in z drugo literaturo ugotovili, da imamo v Sloveniji veliko in zelo bogatih vodnih virov, ki pa so zaradi različnih dejavnikov pogosto onesnaženi. Voda je velikokrat onesnažena tudi zaradi samih podnebnih sprememb (poplave) in pa seveda človeka. To pa na žalost vodi k nezdravemu okolju, saj s tem škodujemo živalim, rastlinam in sami sebi. Onesnaženost voda bi se lahko občutno zmanjšala, če bi bili ljudje bolj ozaveščeni o onesnaževanju, sploh pa o posledicah, ki jih ta prinaša, in če bi sami ukrepali proti temu, npr. z obveščanjem pristojnih organov, prijavami.
Keywords: okolje, voda, vodni viri, onesnaževanje, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 6450; Downloads: 1198
.pdf Full text (652,79 KB)

8.
Trojiško jezero v luči vodne direktive
Anita Sulcer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti Trojiškega jezera v luči dokumenta Vodne direktive. Empirični del diplomskega dela zajema terensko delo, kjer smo odvzeli deset vzorcev vode okrog Trojiškega jezera, in laboratorijsko delo, kjer smo vsem odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Ugotovljene rezultate smo primerjali z rezultati iz leta 2011, ki nam jih je posredovala asistentka Mojca Kokot Krajnc. Spreminjanje stanja posameznega vzorca v letu 2011 in 2013 smo prikazali tablično in grafično ter stanje med vzorcema interpretirali. Pri primerjavi rezultatov iz leta 2011 in 2013 smo ugotovili, da se stanje vode v Trojiškem jezeru glede na zahteve Vodne direktive izboljšuje, saj je prišlo skoraj pri vseh kemijskih elementih do izboljšanja stanja. Največje izboljšanje stanja v vzorcih vode glede na leto 2011 smo opazili pri dveh kemijskih elementih, in sicer pri kisiku in amoniju. Vsi vzorci odvzeti v 2013 so vsebovali zadostno količino kisika v vodi. Amonij je leta 2013 bil zaznan le v enem vzorcu in še to v zelo majhni količini. Stanje nitrata in nitrita v vodi ostaja isto kot leta 2011, saj vsebnost nitrata in nitrita v večini vzorcev okrog Trojiškega jezera ostaja pod dovoljeno vrednostjo, le v vzorcih na območju bajerja je zaznati presežene vrednosti. Menimo, da je vzrok za povišanje nitrata in nitrita v vodi na območju bajerja bližnji travnik, gnojen z gnojevko in hlevskim gnojem. Prav tako kot leta 2011 smo v vseh vzorcih okrog Trojiškega jezera zaznali zelo nizko vsebnost fosfata in cinka v vodi. Le vsebnost železa se je v vodi glede na leto 2011 zelo povečala.
Keywords: antropogena jezera, Vodna direktiva, Trojiško jezero, onesnaževanje voda, analiza vode, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 1700; Downloads: 182
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Onesnaženje pitne vode v Piranu : povzetek in analiza dogodka
Gašper Močnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval konkreten primer kaznivega dejanja Onesnaženje pitne vode po 337. členu Kazenskega zakonika [KZ-1] (2008), ki se je zgodilo ponoči iz 23. 6. 2008 na 24. 6. 2008 na območju naselja Piran. V sklopu analize primera sem skušal prikazati potek predkazenskega postopka s strani organov pregona – policije in drugih inštitucij ter podati potek in kronologijo kazenskega postopka na Okrajnem sodišču v Piranu. Pri tem sem sproti navedel predloge za drugačno metodologijo kvalitetnejšega zavarovanja dokaznega gradiva ter posledično pripomogel k morebitnemu izreku obsodilne sodbe na sodišču, ki je bila v dotičnem primeru oprostilna. Zaključno delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu sem iz obstoječih virov povzel obsežno poglavje teoretičnega dela ekološke kriminalitete, pri čemer sem navedel zgodovino, njen razvoj, opredelitve in pojavne oblike. Pri povzemanju v teoretičnem delu sem se poglavji dotaknil na splošno in se nisem poglabljal v stanje na območju konkretne države ali Republike Slovenije ter tako zajel vse bistvene značilnosti, konkretizacijo storilcev in kompleksnosti preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj. V drugem delu pa sem prikazal kronološki in procesni potek konkretnega kaznivega dejanja od faze zaznave s strani organov pregona – policije do kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo in nato od podaje obtožnega predloga do zaključka glavne obravnave. Pri povzemu in analizi konkretnega primera sem skušal zajeti vse bistvene elemente in procesna dejanja ter tako prikazati, kako so le-ti pomembni za končni epilog sodnega postopka. V analizi samega postopka sem ob doslednem upoštevanju kazenske zakonodaje podal tudi predloge za morebitno sodelovanje drugih inštitucij s policijo, kateri bi s svojim delom in znanjem bistveno podkrepili vrednost ter težo dokaznega gradiva.
Keywords: okolje, varstvo okolja, pitna voda, onesnaževanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, analiza primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.04.2013; Views: 1928; Downloads: 148
.pdf Full text (533,82 KB)

10.
Search done in 27.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica