Search the digital library catalog

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 678; Downloads: 110
Full text (2,36 MB)

Abstract: Voda je naravna dobrina in predstavlja temeljni pogoj za življenje na Zemlji. Čeprav je naš planet v veliki večini sestavljen iz vode, se moramo zavedati, da nam vsa ta voda ali ni dostopna ali pa ni primerna za uporabo. Slovenija sicer velja za državo, ki je bogata z vodo in vodnimi viri, vendar pa marsikje drugje po svetu temu ni tako in ljudje se srečujejo tako s pomanjkanjem neoporečne pitne vode kot tudi s pomanjkanjem vode, potrebne za osnovne sanitarije. Zaradi tega je varovanje vode in vodnih virov izrednega pomena. Kriminaliteta zoper vode spada med oblike kriminalitete, katere se ljudje najmanj zavedamo. Ker se posledice odražajo na drugačen način kot pri klasični kriminaliteti, pogosto o njej niti ne razmišljamo. Vendar pa postaja vse bolj pereč problem današnjega časa. V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšna je pravna ureditev kriminalitete zoper vode in v kolikšni meri je prisotna v Sloveniji. Ugotovili smo, da je pravna ureditev dokaj obsežna, kar povzroča probleme predvsem inšpektorjem Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor. Le-ti se ukvarjajo z nadzorom in s pregledi; zakonodaje glede na število zaposlenih ne uspejo dohajati. Pri pregledu podatkov policije o ovadbah za kazniva dejanja smo ugotovili, da je kriminalitete zoper vode in v povezavi z njo izredno malo. Vendar pa dvomimo, da so vsa ravnanja oziroma dejanja ustrezno prijavljena, obravnavana in preganjana. Zanimalo nas je tudi stališče prebivalcev Republike Slovenije do kriminalitete zoper vode. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da se s tovrstno kriminaliteto anketiranci sicer ne srečujejo vsakodnevno. Kljub temu pa kriminaliteto zoper vode najbolj poznajo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), in sicer v največjem deležu v jugovzhodni Sloveniji, posavski ter podravski regiji. Prav tako je po njihovem mnenju manj nevarna od ekološke kriminalitete, glavnega storilca pa jim predstavlja industrija.
Keywords: voda, vodni viri, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, onesnaževanje, magistrska dela
Published in DKUM: 27.03.2018; Views: 1642; Downloads: 194
Full text (1,40 MB)

Abstract: Voda, spojina brez katere ne bi bilo življenja, je danes ogrožena zaradi negativnih posegov vanjo (spreminjanje njenih bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti) s strani posameznika, podjetij in korporacij. V diplomski nalogi smo analizirali pregled tujih študij in ugotovili, da lahko kriminaliteto zoper vodo v širšem razdelimo na tri skupine. Prvo, med ljudmi najbolj znano onesnaževanje smo predstavili na primerih razlitij nafte (Ekvador, Mehiški zaliv, razlitja iz tankerjev), odstranjevanja odpadnih zdravil, plastike, kemikalij in radioaktivnih odpadkov. Druga skupina, ki je mnogi sicer ne bi zaznavali kot kriminaliteto zoper vodo, je po našem mnenju pretirana uporaba le-te. Aralsko jezero je tipičen primer, kjer ljudje vodo pretirano uporabljajo za namene namakanja in s tem povzročajo krčenje jezera zaradi zmanjšanih pritokov. Kot tretjo in zadnjo vrsto pa smo predstavili privatizacijo vodnih virov. Velike korporacije dandanes vodo, ki je naravna dobrina, izkoriščajo in si ustvarjajo ogromne dobičke. S tem povzročajo pomanjkanja vode v skupnostih ali težji dostop do nje. Kot primer smo predstavili dve korporaciji: Coca-Colo in Nestle. Ugotovili smo, da se večina kriminalitete zoper vodo zgodi v državah tretjega sveta ter da so zanjo največkrat odgovorne korporacije, ki jim je dobiček pomembnejši od varovanja okolja in varovanja človekovih pravic. Njihova moč v svetu in slaba zakonodaja na tem področju pa jim vse to omogočata. Večkrat namreč za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo (primer Chevron v Ekvadorju) oziroma dobijo le denarno kazen (naftna korporacija BP (British Petroleum) v Mehiškem zalivu). Na podlagi ugotovitev predlagamo na področju kriminalitete zoper vodo dve izboljšavi. Večji poudarek je potrebno narediti na ozaveščanju o problematiki, saj lahko pri zmanjšanju kriminalitete zoper vodo ogromno pripomore vsak posameznik sam. Nujno potrebne se nam zdijo tudi spremembe na področju zakonodaje.
Keywords: voda, vodni viri, onesnaževanje, privatizacija, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.06.2017; Views: 1799; Downloads: 171
Full text (1,51 MB)

Abstract: Naš planet je edini z obilico vode v našem osončju. Tri desetine kopnega obkroža kar sedem desetin vode, ki je v nenehnem kroženju. Fizikalna dejstva o vodi se v zgodovini človeštva niso bistveno spreminjala, močno pa sta se v zadnjih stoletjih spremenila življenjski slog in številčnost naše vrste. Danes si več kot sedem milijard ljudi deli enako količino pitne vode, kot je bila na voljo tristo milijonom zemljanov v času rimskega cesarstva. Naše potrebe po vodi pa so danes tudi mnogo večje, kot so bile kadarkoli v zgodovini človeške vrste. Ob tem je zaradi nepremišljenih človekovih posegov v okolje v dvajsetem stoletju izginila polovica svetovnih mokrišč in danes številne reke ne pridejo več do morja. Podtalnica je marsikje onesnažena do te mere, da ni več varen vir pitne vode (Kajfež Bogataj, 2013). Zaradi previsokih cen preskrbe ljudi z vodo je marsikdo tudi nima, čeprav je najpomembnejši vir za naše preživetje. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost voda v Sloveniji kot obliko ekološke kriminalitete. Namen je prikazati, s čim vse jo onesnažujemo, kakšne posledice nam to prinese, in pa predlagati ustrezne rešitve, da se to odpravi oz. zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo bioloških in kemijskih kakovosti voda za Ilirsko Bistrico in Ljubljano in ugotovili, da med njima ni bistvene razlike, voda je čista tako sedaj kot tudi leta 2012, nekaj odstopanj je bilo le zaradi povečanih padavin, te pa vplivajo na oporečnost vode. Pri pisanju smo s pomočjo statističnih podatkov na ARSO in z drugo literaturo ugotovili, da imamo v Sloveniji veliko in zelo bogatih vodnih virov, ki pa so zaradi različnih dejavnikov pogosto onesnaženi. Voda je velikokrat onesnažena tudi zaradi samih podnebnih sprememb (poplave) in pa seveda človeka. To pa na žalost vodi k nezdravemu okolju, saj s tem škodujemo živalim, rastlinam in sami sebi. Onesnaženost voda bi se lahko občutno zmanjšala, če bi bili ljudje bolj ozaveščeni o onesnaževanju, sploh pa o posledicah, ki jih ta prinaša, in če bi sami ukrepali proti temu, npr. z obveščanjem pristojnih organov, prijavami.
Keywords: okolje, voda, vodni viri, onesnaževanje, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 6730; Downloads: 1273
Full text (652,79 KB)

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval konkreten primer kaznivega dejanja Onesnaženje pitne vode po 337. členu Kazenskega zakonika [KZ-1] (2008), ki se je zgodilo ponoči iz 23. 6. 2008 na 24. 6. 2008 na območju naselja Piran. V sklopu analize primera sem skušal prikazati potek predkazenskega postopka s strani organov pregona – policije in drugih inštitucij ter podati potek in kronologijo kazenskega postopka na Okrajnem sodišču v Piranu. Pri tem sem sproti navedel predloge za drugačno metodologijo kvalitetnejšega zavarovanja dokaznega gradiva ter posledično pripomogel k morebitnemu izreku obsodilne sodbe na sodišču, ki je bila v dotičnem primeru oprostilna. Zaključno delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu sem iz obstoječih virov povzel obsežno poglavje teoretičnega dela ekološke kriminalitete, pri čemer sem navedel zgodovino, njen razvoj, opredelitve in pojavne oblike. Pri povzemanju v teoretičnem delu sem se poglavji dotaknil na splošno in se nisem poglabljal v stanje na območju konkretne države ali Republike Slovenije ter tako zajel vse bistvene značilnosti, konkretizacijo storilcev in kompleksnosti preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj. V drugem delu pa sem prikazal kronološki in procesni potek konkretnega kaznivega dejanja od faze zaznave s strani organov pregona – policije do kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo in nato od podaje obtožnega predloga do zaključka glavne obravnave. Pri povzemu in analizi konkretnega primera sem skušal zajeti vse bistvene elemente in procesna dejanja ter tako prikazati, kako so le-ti pomembni za končni epilog sodnega postopka. V analizi samega postopka sem ob doslednem upoštevanju kazenske zakonodaje podal tudi predloge za morebitno sodelovanje drugih inštitucij s policijo, kateri bi s svojim delom in znanjem bistveno podkrepili vrednost ter težo dokaznega gradiva.
Keywords: okolje, varstvo okolja, pitna voda, onesnaževanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, analiza primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.04.2013; Views: 2045; Downloads: 155
Full text (533,82 KB)