| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Analiza vpliva električnih avtomobilov na okolje skozi celoten življenjski cikel
Lovro Mesec Košir, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Prodaja električnih vozil se je s pomočjo oglaševanja okoljevarstva, izboljšanja infrastrukture in obljube manjših stroškov vzdrževanja v zadnjih letih povišala. V diplomski nalogi želimo ugotoviti in predstaviti, kakšen vpliv na okolje ima električni avtomobil skozi celoten življenjski cikel in kateri dejavniki pripomorejo k njegovi večji čistosti. Raziskali smo, kako poteka pridobivanje surovin, ki so potrebne za sestavo baterije in permanentnih magnetov. Primerjali smo električne avtomobile z avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem v času uporabe glede na njihove emisije CO2 oziroma emisije vira energije in emisije trdnih delcev. Poleg omenjene primerjave smo raziskali tudi druge tipe vozil, ki uporabljajo elektriko kot vir energije, ter kakšne so možnosti reciklaže in kako se ravna z odsluženimi baterijami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverili, ali se ljudje zavedajo celotnega vpliva električnega avtomobila na okolje.
Keywords: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, emisije trdnih delcev, varstvo okolja, permanentni magneti
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 253; Downloads: 40
.pdf Full text (997,76 KB)

2.
Zmanjševanje obremenjevanja ozračja z uvedbo električnih avtomobilov
Katarina Koren, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili problem uvajanja električnih avtomobilov in težave, ki pri tem nastajajo. Poudarili bomo predvsem okolijske in organizacijske vidike uvajanja električnih avtomobilov. Število avtomobilov se je povečalo predvsem v drugi polovici 20. stoletja. Posledično je postala množična uporaba avtomobilov, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem, problematična. Avtomobili pomembno prispevajo k obremenjevanju okolja.
Keywords: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, avtomobilske emisije, varovanje okolja
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 403; Downloads: 33
.pdf Full text (1,19 MB)

3.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 522; Downloads: 77
.pdf Full text (2,36 MB)

4.
Ozelenitev voznega parka v podjetju avtoprevozništvo uroš škrinjar s.p.
Anja Perušič, 2021, bachelor thesis/paper

Abstract: V začetku diplomske naloge, smo najprej predstavili izbrani problem, ki smo ga podrobneje opisali. Nadaljevali smo s cilji in tezami, ki smo jih določili in predstavili, sledile so predpostavke in omejitve, ki smo jih predstavili, ter na koncu določili metode dela, ki smo jih uporabljali pri celotnem raziskovanju. Sledilo je poglavje teoretične osnove, kjer smo najprej na kratko predstavili logistiko in zeleno logistiko, ki je pomembna za izbrano temo, potem je bilo napisanega nekaj o zgodovini in pridobivanju nafte ter gibanju cen goriva. Sledilo je poglavje okoljski vidik, kjer smo predstavili emisijske standarde EURO ter toplogredne pline, ki so še kako pomembni za izbrano temo, ter predstavili emisije CO2, ki jih izpuščajo določena prevozna sredstva. Na koncu so bile predstavljene različne trajnostne tehnologije, kot so električna vozila, vozila na plin itd. V naslednjem poglavju smo najprej predstavili podjetje ter tovorna vozila v njem (vozni park). Pri tem smo s pridobljenimi podatki iz leta 2019 izračunali povprečno porabo goriva, stroške goriva in količino izpuščenega CO2 za vsako tovorno vozilo posebej. Zadnje poglavje se je navezovalo na predloge in rešitve, kjer smo poiskali primerna alternativna tovorna vozila, ki bi zamenjala trenutna. Slednja smo izbrali na podlagi pridobljenih izračunov. Na koncu smo še za vsako predlagano alternativno tovorno vozilo izračunali čas povračila naložbe, pri čemer smo z izračuni prikazali, v kolikem času bi se podjetju povrnila investicija v nova altnernativna tovorna vozila v primeru, da bi se podjetje odločilo za zamenjavo.
Keywords: onesnaževanje okolja, CO2 – ogljikov dioksid, podjetje Avtoprevozništvo Uroš Škrinjar s.p., ozelenitev voznega parka, nova alternativna tovorna vozila, prihranki novih alternativnih tovornih vozi
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 895; Downloads: 102
.pdf Full text (2,52 MB)

5.
Analiza uporabe električnih avtomobilov v državah EU in njihov vpliv na okolje
Anita Perko, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo analizirali uporabo električnih avtomobilov v državah članicah Evropske unije in njihov vpliv na okolje. V prvem delu smo predstavili zgodovino razvoja električnega avtomobila, njegove značilnosti in delovanje, izpostavili smo razliko med avtomobilom na notranje izgorevanje in električnim avtomobilom, predstavili ovire in prednosti pri uvajanju električnih avtomobilov, opisali zakonodajo na področju električnih avtomobilov ter predstavili, kako uporaba električnega avtomobila vpliva na okolje. V drugem delu magistrskega dela smo z dostopnimi statističnimi podatki preučili uporabo električnih avtomobilov v državah članicah EU. Ugotovili smo pozitivno zvezo med kazalcem BDP na prebivalca in deležem registriranih električnih avtomobilov. Poudariti je treba, da države z višjim deležem registriranih električnih avtomobilov ne beležijo nujno manjših izpustov emisij toplogrednih plinov v prometu. Prav tako se kaže šibka povezanost med deležem obnovljivih virov energije, porabljene v transportu, in deležem registriranih električnih avtomobilov. Ugotovili smo, da je prostorska umestitev električnih polnilnic bolj optimalna za uporabnike električnih avtomobilov v državah, ki so bolj razvite na področju električne mobilnosti. Z analizo sekundarnih virov in dostopnih statističnih podatkov smo dokazali, da uveljavitev in uporaba električnih avtomobilov trenutno ne rešujeta okoljske problematike na področju prometa. Potrebna bosta napredek na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije in pravilno recikliranje električnih avtomobilov na koncu njihove življenjske dobe.
Keywords: električni avtomobili, električne polnilnice, proizvodnja energije, onesnaževanje okolja
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 1261; Downloads: 174
.pdf Full text (3,62 MB)

6.
Orožja za množično uničenje in okolje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristina Slejko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Keywords: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Published in DKUM: 12.05.2021; Views: 1009; Downloads: 208
.pdf Full text (1,44 MB)

7.
Fragmentacija vlaken iz melaminskih eterificiranih smol v naravnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Podlesnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vlakna iz melaminske eterificirane smole imajo specifične lastnosti, kot so nizka toplotna prevodnost, odlična toplotna stabilnost do okoli 300 °C (material se ne tali, kaplja ali krči), visoka kemijska in UV odpornost. Zaradi svojih lastnosti so vlakna uporabna v številnih industrijskih aplikacijah, kot na primer za ognjevarne zaščitne obleke, za filtrni medij visoke zmogljivosti in učinkovitosti, za izolacije itd. Vprašanje pa je kaj narediti s proizvodom po končani življenjski dobi zaradi njegove termične stabilnosti in strukture ter kakšen je vpliv vlaken na okolje. Plastični odpadki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter onesnažujejo okolje. V diplomski nalogi smo opazovali kaj se zgodi z vlakni po krajši izpostavljenosti v naravnih okoljih. Osredotočili smo se na izpostavljenost materiala v zemlji in v vodah. Pri izpostavljenosti vlaken v zemlji smo opazovali vizualne spremembe, spremembo mase ter izvedli IR spektroskopijo. Pred in po izluževanju vlaken v naravne vode (sladke in slane) pa smo merili vsebnosti amonijaka, formaldehida, celotnega dušika in ogljika, vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) in osnovne parametre onesnaženosti vode (motnost, prevodnost in pH). Dodatno smo izvedli eksperiment z modelnimi vodami, pri čemer smo analizirali kako vpliva slanost ter pH na izluževanje materiala. Rezultati kažejo, da se vlakna pri poskusu z zemljo niso kaj dosti spremenila, kot smo tudi predvidevali, saj so bila v zemlji le relativno kratek čas. V nasprotju s predvidevanji, pa smo v vodah izmerili večje spremembe, zlasti večje povišanje koncentracije formaldehida.
Keywords: vlakna iz melaminske eterificirane smole, mikroplastika in nanoplastika, onesnaževanje okolja, izluževanje, plastični odpad, fragmentacija pastike v naravnem okolju.
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 942; Downloads: 106
.pdf Full text (2,35 MB)

8.
Predlog ozelenitve specialnih oklepnih vozil v specialni enoti policije
Luka Ravnič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Skrb za okolje predstavlja enega večjih problemov in tudi izzivov sodobne družbe. Družbeni in gospodarski razvoj sta poleg napredka prinesla tudi veliko obremenitev okolja, ki se kaže predvsem v obliki podnebnih sprememb in toplotnega segrevanja ozračja. Podnebne spremembe se kažejo v tako velikih razsežnostih, da jih svetovni voditelji poskušajo na raznih podnebnih konferencah omejevati z zakonskimi določili oziroma zakonskimi akti in podatki ter zavezujočimi priporočili na področjih, ki povzročajo največ onesnaževanja. V diplomskem delu smo obravnavali specialna oklepna vozila specialne enote slovenske policije, proučili njihovo specifikacijo, pomen ter vlogo, ki jo ima oklepno vozilo za slovensko policijo. V praktičnem delu smo opisali slovensko policijo, njene naloge, vlogo, zakonodajo in sestavo ter nato opredelili trenutno stanje specialnih oklepnih vozil v Sloveniji in njeno zgodovino. Specialna oklepna vozila so zelo velik onesnaževalec okolja, zato smo obravnavan primer natančneje obravnavali. Ozelenitev specialnih oklepnih vozil pretežno vpliva na zmanjšanje onesnaževanja okolja, poleg tega pa tudi na zmanjšanje stroškov v celoti. S tem ni mišljena le cena vozila. Ta se v začetni fazi morda zdi visoka, vendar dolgoročno predstavlja zmanjševanje stroškov amortizacije, vzdrževanja, registracije in porabe goriva, prav tako pa bi novo oklepno vozilo imelo bistven pomen za zmanjševanje vpliva na okolje, pri čemer bi se zmanjšala poraba fosilnih goriv oziroma bi bila varčnejša. S tovrstnimi vozili se zmanjša onesnaževanje s težkimi delci ter na tak način poskrbi za veliko boljšo kakovost ozračja, zato je naš cilj, da se z nakupom novih oklepnih vozil zmanjša onesnaževanje okolja. To bomo prikazali na primeru in s tem dokazali, da že majhna sprememba lahko predstavlja velik korak k ozelenitvi obstoječega voznega parka specialnih oklepnih vozil.
Keywords: specialno oklepno vozilo, Slovenska policija, CO2, ozelenitev, onesnaževanje okolja, Specialna enota Ministrstva za obrambo
Published in DKUM: 10.07.2020; Views: 1074; Downloads: 131
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE OBREMENJEVANJA OKOLJA Z UPORABO ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOV
Tina Despotovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali električna vozila res pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Tema bo obravnavala celoten življenjski cikel električnega avtomobila. Pri tem bo obravnavana zgodovina nastanka električnega avtomobila ter onesnaževanje zraka, ki nastaja z uporabo tako električnih vozil kot vozil z notranjim izgorevanjem. Sledil bo opis izdelave izdelka in njegove porabe ter problemi, ki se pojavljajo ob tem. Zadnji del diplomske naloge bo zajemal analizo škode, ki jo povzroča uporaba baterije ter predlagane izboljšave, vezane na odpadke, povzročene z uporabo baterije. V nadaljevanju bo opravljena primerjava električnega avtomobila z avtomobilom na bencinski/dizelski pogon ter primerjava dveh vrst baterij. V namen primerjave bosta uporabljeni SWOT-analiza in metoda kompilacij. Na koncu bo izveden poskus ocene, koliko bi lahko posameznik znižal obremenjevanje ozračja in ogljični odtis, če bi za prihod na fakulteto uporabljal električni avto.
Keywords: Električni avto, življenjski cikel, onesnaževanje okolja, emisije CO2, vozila na notranje izgorevanje...
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1104; Downloads: 191
.pdf Full text (929,37 KB)

10.
Problem onesnaževanja okolja s prometom in alternativna rešitev lpg in cng
Marija Dernač, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga zajema preučitev onesnaževanja okolja s prometom in vpliva prometa na okolje in zdravje ljudi. Osredotočena je na dve alternativni gorivi, in sicer stisnjen zemeljski plin (CNG) in utekočinjen naftni plin (LPG). V drugem delu je prikazano stanje onesnaženosti okolja zaradi prometa v Sloveniji in stanje uporabe alternativnih goriv LPG in CNG. Izvedena je spletna anketa, kjer smo preverili poznavanje in uporabo omenjenih alternativnih goriv. Pregledali smo primere dobrih praks uporabe alternativnih goriv LPG in CNG. Ker smo kot eno izmed možnih rešitev za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom navedli možnost prehoda na alternativno gorivo LPG ali CNG, smo izdelali izračun za povprečen čas povrnitve investicije v predelavo vozila na LPG in nakup tovarniškega vozila na CNG gorivo. Navedli smo tudi druge možne rešitve za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom, katerega v določeni meri kot posamezniki lahko rešimo z vsakodnevnimi ukrepi, in navedli smo tudi druge možne rešitve, kot so uvedba eksternih stroškov ali uvajanja zelenih mest v državi.
Keywords: utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin, alternativna goriva, onesnaževanje okolja, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1475; Downloads: 153
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica