1. |
2. Analiza pripravljenosti slovenskega trga na električna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDijana Arsova, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temelji na osnovi analize pripravljenosti uporabe električnih vozil na slovenskem ozemlju. V nalogi smo zajeli razvoj električnih vozil, njihovo stagnacijo ter njihovo uporabo danes. Dotaknili smo se tudi podnebnih sprememb, ki nastanejo zaradi emisij toplogrednih plinov. Diplomska naloga prav tako zajema javnomnenjsko analizo, ali je večina prebivalstva v Sloveniji pripravljena narediti zamenjavo vozil na notranje izgorevanje z vozili na električni pogon. Poleg tega smo raziskali, kakšne so napovedi Evropske unije in Slovenije v zvezi z uporabo električnih vozil. Obravnavali smo prav tako prednosti in slabosti, ki jih imajo električna vozila, ter kakšne prispevke nam lahko prinese nakup električnega vozila. V zadnjem delu diplomske naloge smo analizirali podatke in poiskali rešitev, in sicer katero električno vozilo bo najbolj primerno za prodajni slovenski trg.
Keywords: električna vozila, podnebne spremembe, Evropska unija, promet, onesnaževanje, toplogredni plini
Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 42; Downloads: 10
 Full text (2,85 MB) |
3. Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Antlej, 2022, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja.
Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 133; Downloads: 21
Full text (2,36 MB) |
4. Možnosti zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja z uporabo cestnih svetilk s spremenljivim spektrom svetlobe : diplomsko deloLuka Plevnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ljudje so začeli uporabljati umetne vire svetlobe, da so si podaljšali dan, ko ponoči ni zadoščala svetloba lune in zvezd. Sprva je bil ta vir ogenj, nato so začeli uporabljati razne sveče, oljne svetilke in čez nekaj stoletij tudi prve žarnice. Od takrat nas svetlobni viri spremljajo pri vsakdanjih opravilih. Svetloba na človeka ne vpliva le vizualno, temveč regulira tudi delovanje našega telesa. Z izločanjem hormonov kot so kortizol, melatonin, dopamin in serotonin se naš cirkadiani ritem uravnava glede na svetlobo, ki jo zaznavajo naši fotoreceptorji. Vsi hormoni vplivajo na naše razpoloženje, zdravje, sposobnosti in počutje. Svetlobni viri imajo raznorazne barve bele svetlobe, ki različno vplivajo na izločanje omenjenih hormonov. Barvo bele svetlobe opišemo z barvno temperaturo, od tople do hladne. Raznorazne barve bele svetlobe imajo raznovrstno spektralno sestavo in posledično različno učinkujejo na ljudi, živali in okolico. Z uporabo svetlobnih virov z nižjimi barvnimi temperaturami (toplejše barve svetlobe) razbremenimo okolico in zmanjšamo svetlobno onesnaževanje. V diplomskem delu je obravnavana razsvetljava cestnega odseka s svetilkami s spremenljivim barvnim spektrom. Narejena je primerjava izračuna in meritve z luksmetrom. V barvnem trikotniku sta na Planckovi krivulji prikazani barvni koordinati obeh barv in v grafu spektra svetlobnega vira z različnimi barvami bele svetlobe. Diplomsko delo vključuje anketo o posameznikovih preferencah svetlobe pri različnih opravilih in v prometu. Rezultati potrjujejo, da so ljudje osveščeni o svetlobnem onesnaževanju, vendar kljub temu pogosteje izbirajo svetlobne vire hladnejših barv.
Keywords: svetlobno onesnaževanje, spremenljiv spekter svetlobe, zunanja razsvetljava, barvna temperatura
Published in DKUM: 07.11.2022; Views: 72; Downloads: 13
Full text (3,85 MB)
This document has many files! More... |
5. Organizacija prehrane na delu v slovenski vojski in slovenski policiji pri varovanju državne meje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDejan Žgajner, 2022, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje, imenovano tudi onesnaževanje okolja, je sinonim za dodajanje katere koli snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem stanju) ali katere koli oblike energije (na primer toplote, zvoka ali radioaktivnosti) v okolje s hitrostjo, ki je ni mogoče razpršiti, razredčiti, razkrojiti, reciklirati ali shraniti v neškodljivi obliki. Glavne vrste onesnaževanja so običajno razvrščene glede na okolje, in sicer na onesnaževanje zraka, onesnaževanje vode in onesnaževanje tal. Sodobno družbo skrbijo tudi posebne vrste onesnaževanj, kot je onesnaževanje s hrupom, svetlobno onesnaževanje in onesnaževanje s plastiko. Onesnaževanje vseh vrst lahko negativno vpliva na okolje in prostoživeče živali ter pogosto vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem logistike prehrane na delovnem mestu pripadnikov Slovenske vojske na varovanju državne meje in s tem povezane velike količine izpušnih plinov in CO2 v okolje. V ta namen je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu s prehrano in organizacijo logistike prehrane na delovnem mestu. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili tudi odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Uporabili smo deskriptivno metodo za opis podatkov ter komparativno metodo za primerjavo naših rezultatov z izsledki iz drugih raziskav. Ugotovili smo, da vojaki niso zadovoljni z organizacijo prehrane. Menijo, da je logistika prehrane neustrezna. Policisti so po drugi strani z organizacijo in logistiko prehrane bolj zadovoljni. Zato predlagamo, da se organizacija prehrane vojakov pri varovanju državne meje uredi podobno, kot imajo to že zdaj urejeno policisti.
Keywords: prehrana, policija, vojska, onesnaževanje, organizacija
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 98; Downloads: 6
Full text (2,49 MB) |
6. Splošno zavedanje o vplivu odpadnih zaščitnih sredstev proti COVID-19 v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaKlemen Radić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Glavna tema diplomskega dela so odpadki, ki nastajajo zaradi uporabe osebnih zaščitnih sredstev za zaščito pred boleznijo COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. V prvem delu naloge smo predstavili teoretične osnove, kot so: način pridobivanja plastičnih mas, njihova zgodovina, vrste plastike in vpliv odpadne plastike na ljudi in okolje. Plastiki smo se posvetili zato, ker je večina osebnih zaščitnih sredstev, ki so v uporabi, narejena ravno iz plastičnih mas, ki ob nepravilnem odlaganju v naravi predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali in onesnaževanje okolja. V nadaljevanju smo predstavili zaščitno opremo (zaščitne maske, zaščitne rokavice, razkužila, hitre antigenske teste za COVID-19) in materiale, iz katerih je izdelana. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore in analizirali, kakšno je zavedanje o vplivu odpadne zaščitne opreme v Sloveniji. Analiza je pokazala, da prebivalci Republike Slovenije zaščitnih sredstev po uporabi ne odstranjujejo na pravilen način, kljub temu da se zavedajo, iz katerih materialov so izdelana.
Keywords: COVID-19, onesnaževanje, zaščitna oprema, mikroplastika
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 133; Downloads: 8
Full text (2,76 MB) |
7. Svetlobno onesnaževanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloFlorijan Dremelj, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ljudje v naravnem stanju praviloma podnevi delujemo in ponoči spimo. Smo prilagodljivi in izkoriščamo tako prostorske kot časovne niše, kar nam omogoča, da lahko kot vrsta obstajamo kjerkoli na Zemlji in delujemo ob kateremkoli delu dneva. Kot vrsta smo najnaprednejši in najinteligentnejši, kar se kaže v razvijanju tehnologij. Tako smo razvili oblačila, začeli graditi zgradbe kot zavetje pred podnebnimi spremembami in iznašli umetno razsvetljavo, ki nam omogoča širiti dejavnosti v nočni čas. Z rastjo naše populacije raste in se nadgrajuje tehnologija umetnega osvetljevanja. S tem se začnejo pojavljati težave. Umetna svetloba postopoma začenja spreminjati naravni cikel dneva in noči, ki je bil v preteklosti skozi dolga geološka in evolucijska obdobja vseh živih bitij na Zemlji konsistenten.
Pojav onesnaževanja s svetlobo ni problem samo Slovenije, temveč je skupen državam po vsem svetu. Nepopravljiva izpostavljenost umetni svetlobi pa ni problem samo ljudi, temveč tudi flore in favne.
Preučevali smo pojem svetlobnega onesnaževanja in zakonodajo glede tega v Sloveniji ter primerjali svetlobno onesnaževanje po svetu, podrobneje v Južni Koreji in Veliki Britaniji. Prav tako smo se poglobili v raziskovanje vplivov svetlobnega onesnaževanja na okolje (floro in favno) in ljudi. Ugotovili smo, da je grožnja današnji družbi in okolju, v katerem bivamo, ter velik globalni problem, s katerim se podobno kot Slovenija soočajo tudi druge države. Velik problem je nepravilna namestitev cestnih svetilk, saj s svojim močnim sijajem ne osvetljujejo samo želenega območja, temveč svetijo tudi v nebo, s čimer povzročajo bleščanje in svetlobne prestope.
Keywords: svetlobno onesnaževanje, umetna svetloba, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 245; Downloads: 73
Full text (1,27 MB) |
8. Ozelenitev voznega parka v podjetju avtoprevozništvo uroš škrinjar s.p.Anja Perušič, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: V začetku diplomske naloge, smo najprej predstavili izbrani problem, ki smo ga podrobneje opisali. Nadaljevali smo s cilji in tezami, ki smo jih določili in predstavili, sledile so predpostavke in omejitve, ki smo jih predstavili, ter na koncu določili metode dela, ki smo jih uporabljali pri celotnem raziskovanju.
Sledilo je poglavje teoretične osnove, kjer smo najprej na kratko predstavili logistiko in zeleno logistiko, ki je pomembna za izbrano temo, potem je bilo napisanega nekaj o zgodovini in pridobivanju nafte ter gibanju cen goriva. Sledilo je poglavje okoljski vidik, kjer smo predstavili emisijske standarde EURO ter toplogredne pline, ki so še kako pomembni za izbrano temo, ter predstavili emisije CO2, ki jih izpuščajo določena prevozna sredstva. Na koncu so bile predstavljene različne trajnostne tehnologije, kot so električna vozila, vozila na plin itd.
V naslednjem poglavju smo najprej predstavili podjetje ter tovorna vozila v njem (vozni park). Pri tem smo s pridobljenimi podatki iz leta 2019 izračunali povprečno porabo goriva, stroške goriva in količino izpuščenega CO2 za vsako tovorno vozilo posebej.
Zadnje poglavje se je navezovalo na predloge in rešitve, kjer smo poiskali primerna alternativna tovorna vozila, ki bi zamenjala trenutna. Slednja smo izbrali na podlagi pridobljenih izračunov. Na koncu smo še za vsako predlagano alternativno tovorno vozilo izračunali čas povračila naložbe, pri čemer smo z izračuni prikazali, v kolikem času bi se podjetju povrnila investicija v nova altnernativna tovorna vozila v primeru, da bi se podjetje odločilo za zamenjavo.
Keywords: onesnaževanje okolja, CO2 – ogljikov dioksid, podjetje Avtoprevozništvo Uroš Škrinjar s.p., ozelenitev voznega parka, nova alternativna tovorna vozila, prihranki novih alternativnih tovornih vozi
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 432; Downloads: 83
Full text (2,52 MB) |
9. Plastika - okoljski problem 21. stoletja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDaša Poličnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča.
Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Keywords: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 490; Downloads: 129
Full text (807,74 KB) |
10. Analiza uporabe električnih avtomobilov v državah EU in njihov vpliv na okoljeAnita Perko, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo analizirali uporabo električnih avtomobilov v državah članicah Evropske unije in njihov vpliv na okolje. V prvem delu smo predstavili zgodovino razvoja električnega avtomobila, njegove značilnosti in delovanje, izpostavili smo razliko med avtomobilom na notranje izgorevanje in električnim avtomobilom, predstavili ovire in prednosti pri uvajanju električnih avtomobilov, opisali zakonodajo na področju električnih avtomobilov ter predstavili, kako uporaba električnega avtomobila vpliva na okolje. V drugem delu magistrskega dela smo z dostopnimi statističnimi podatki preučili uporabo električnih avtomobilov v državah članicah EU. Ugotovili smo pozitivno zvezo med kazalcem BDP na prebivalca in deležem registriranih električnih avtomobilov. Poudariti je treba, da države z višjim deležem registriranih električnih avtomobilov ne beležijo nujno manjših izpustov emisij toplogrednih plinov v prometu. Prav tako se kaže šibka povezanost med deležem obnovljivih virov energije, porabljene v transportu, in deležem registriranih električnih avtomobilov. Ugotovili smo, da je prostorska umestitev električnih polnilnic bolj optimalna za uporabnike električnih avtomobilov v državah, ki so bolj razvite na področju električne mobilnosti. Z analizo sekundarnih virov in dostopnih statističnih podatkov smo dokazali, da uveljavitev in uporaba električnih avtomobilov trenutno ne rešujeta okoljske problematike na področju prometa. Potrebna bosta napredek na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije in pravilno recikliranje električnih avtomobilov na koncu njihove življenjske dobe.
Keywords: električni avtomobili, električne polnilnice, proizvodnja energije, onesnaževanje okolja
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 771; Downloads: 121
Full text (3,62 MB) |
