Search the digital library catalog

Abstract: Mesta in mestna središča se zaradi povečanega cestnega prometa, prometnih zastojev in onesnaženosti zraka odločajo za uvajanje različnih načinov omejevanja vstopa vozil v mestna središča, med katerimi se najpogosteje pojavljajo območja pristojbin za zastoje in nizko-emisijske cone. Za izbranih 10 mest smo izvedli analizo in primerjavo vpeljanih shem omejevanja dostopa, predvsem s tehničnega vidika in z vidika tehnološke podpore, vključili pa smo tudi ekonomski vidik. Ugotovili smo, da sheme v mestih uspešno zmanjšujejo promet in prometne zastoje ter izboljšujejo kakovost zraka, vendar pa se rezultati razlikujejo glede na mesto. Pristojbine za zastoje so se izkazale kot učinkovite pri zmanjšanju prometa in prometnih zastojev, medtem ko nizko-emisijske cone niso nujno dosegle enakega učinka. So pa po drugi strani zmanjšale število močno onesnažujočih vozil v mestih. Za izboljšanje rezultatov mestnih shem priporočamo kombinacijo obeh načinov omejevanja, pri čemer se prihodki pristojbin usmerijo v razvoj in izboljšave javnega prevoza ter naložbe v infrastrukturo, uvedejo pa se tudi strožje zahteve glede emisijskih standardov. Osrednji del shem mora biti spodbujanje alternativnih oblik prevoza, velik pomen pa je treba nameniti tudi naprednim tehnološkim sistemom, kot so kamere, sistem za samodejno prepoznavanje registrskih tablic (angl. Automatic Number Plate Recognition; v nadaljanjevanju: ANPR) in globalni satelitski navigacijski sistem (angl. Global Navigation Satellite System; v nadaljevanju: GNSS) za učinkovit nadzor vozil in zmanjšanje administrativnih stroškov.
Keywords: sheme omejevanja dostopa, onesnaževanje, omejitve, cestni transport, mestna središča
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,85 MB)

Abstract: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo. Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje. Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Keywords: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 46; Downloads: 27
Full text (1,23 MB)

Abstract: Diplomsko delo analizira potrebo po posodobitvi voznega parka Šolskega centra Pek d.o.o., ki se ukvarja s poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil. Vozila, ki jih uporablja Šolski center Pek d.o.o. so na dizelski in bencinski pogon, ki pa negativno vplivajo na okolje, zato se podjetje spogleduje z zamenjavo s prijaznejšimi alternativnimi vozili. Analiza obstoječega stanja voznega parka kaže, da podjetje uporablja štiri vozila, ki povzročajo onesnaževanje zraka in visoke stroške goriva. Skozi diplomsko delo so predstavljene alternative za zamenjavo voznega parka, pri čemer pa se pojavljajo težave z ukinitvijo vozil na notranje izgorevanje, saj so le ta opremljena z ročnim menjalnik, ki je po aktualni zakonodaji potreben za poučevanje, da lahko kandidati po opravljenem izpitu vozijo tako vozila z ročnim kot avtomatskim menjalnikom. Nadalje smo v predlogi rešitev podali predloge oziroma rešitve za zamenjavo vozil na fosilna goriva, z vozili na električni pogon.
Keywords: šolski center, motorna vozila na notranje izgorevanje, vozni park, zamenjava vozil, onesnaževanje
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 247; Downloads: 22
Full text (1,64 MB)

Abstract: Podnebje in okolje se skozi obstoj planeta Zemlja močno spreminjata. Na podnebne in okoljske spremembe vpliva mnogo različnih dejavnikov, v zadnjih letih pa se v povezavi s to problematiko izraziteje pojavlja besedna zveza emisije toplogrednih plinov, ki so opredeljene kot ene izmed poglavitnih vzrokov globalnega segrevanja ozračja našega planeta. Emisije toplogrednih plinov v večji meri zajemajo skupek nezaželenih in ozračju škodljivih plinov, ki se ob svojem pojavu absorbirajo v dolgovalovno sevanje in prek tega vplivajo na sevalno oz. toplotno bilanco Zemlje, ki se v zadnjih letih konstantno dviguje. Glede na to, da je vpliv gospodarske in podnebne politike na delovanje evropske trgovalne sheme velik, smo v diplomskem delu podrobneje opisali in navedli podrobnosti s področja trgovanja z emisijskimi kuponi. V večji meri smo se opredelili zgolj na območje EU, saj ta igra najvidnejšo vlogo v boju z emisijami toplogrednih plinov na celotnem planetu. Želeli smo ugotoviti, kako močan je učinek političnih ukrepov na zmanjšanje izpustov emisij toplogrednih plinov. Ugotovili smo, da je bilo in bo na področju podnebnih sprememb s strani podnebne politike EU sprejetih mnogo pozitivnih spodbud in direktiv, katerih vpliv bo v prihodnosti zagotovo blagodejno vplival na podnebno stanje našega planeta. Kot eno izmed ključnih spodbud, ki smo jih zaznali, je zagotovo dvig cene emisijskega kupona, ki bo posledično spodbudil večje število gospodarskih družb k naložbam v zelene tehnologije, kar je glavni cilj na področju večjih onesnaževalcev. Prav tako bo razširitev trga emisijskih kuponov na ostale večje onesnaževalce blažilno vplivala na podnebno stanje. Kljub vsem pozitivno naravnanim smernicam in direktivam smo ugotovili, da je na voljo še vedno veliko možnosti in prostora za izboljšavo posameznih zakonsko opredeljenih podnebnih in energetskih načrtov, ki pa se bodo morali odvijati v skorajšnjem časovnem intervalu, v kolikor želimo nadaljnjim rodovom omogočiti dostojno življenje tudi v prihodnje.
Keywords: podnebje, onesnaževanje, Evropska unija, evropska trgovalna shema, emisijski kupon, zelena tehnologija
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 328; Downloads: 10
Full text (1,01 MB)

Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 575; Downloads: 104
Full text (934,57 KB)