| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SENZORSKI SISTEM ZA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Damjan Hohnec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.
Keywords: plinski senzor, elektrokemijski senzor, onesnaženost zraka, merilni sistem, senzorski sistem, dušikov oksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, metan, mikrokrmilnik, Bascom, Labview
Published: 29.10.2012; Views: 1863; Downloads: 247
.pdf Full text (5,54 MB)

2.
Zgorevanje CNG v bencinskem motorju in vpliv na okolje v primerjavi s klasičnimi pogonskimi gorivi
Ivan Kolić, 2015, master's thesis

Abstract: V velikih mestih so vozila pomemben vir onesnaževanja zraka, saj prispevajo k visokim koncentracijam škodljivih snovi v zraku. Emisije plinov, kot so ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (HC), dušikovi oksidi (NOx) in trdni delci (PM) povzročajo resno onesnaženje zraka. V tem magistrskem delu bomo raziskali, komentirali ter primerjali rezultate različnih znanstvenih in strokovnih študij s področja emisij vozil, ki za gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG) z emisijami vozil, ki uporabljajo konvencionalna goriva. Zaradi enostavnosti molekule in dejstva, da plinasta goriva lahko tvorijo homogeno zmes z zrakom, zemeljski plin izgoreva brez saj. V primerjavi z bencinom in dizlom je CNG manj nevaren, ima višje oktansko število in omogoča delovanje motorja z višjim kompresijskim razmerjem. Zemeljski plin se lahko uporablja pri običajnih bencinskih in dizelskih motorjih z določenimi spremembami. Največja uporaba CNG-ja danes v prometu je pri težkih vozilih oz. pri avtobusih. Z zgorevanjem CNG-ja v motorju z notranjim zgorevanjem pride do določenega zmanjšanja moči, dvigne se temperatura bata in glave valja ter se poveča temperatura izpuha. Rezultati študij o izpušnih emisijah iz CNG osebnih vozil in avtobusov so zelo različni in nasprotujoči. CNG v primerjavi z bencinom dosega nižje emisije CO2, medtem ko so prednost pred dizlom nižje emisije PM. Slabost zgorevanja metana v motorju z notranjim zgorevanjem pa je višja emisija HC v primerjavi s klasičnimi vozili. Za najboljše izkoriščanje CNG-ja kot pogonskega goriva so potrebni namenski CNG motorji. CNG kot gorivo ne bo bistveno prispevalo k zmanjšanju podnebnih sprememb, ampak bo prehodno sredstvo na poti do čistejših tehnologiji.
Keywords: CNG, onesnaženost zraka, izpušne emisije, avtobusi, vrste motorjev, zgorevanje, CO, NOx, HC, CO2, PM, PAH
Published: 27.08.2015; Views: 1171; Downloads: 153
.pdf Full text (3,14 MB)

3.
ONESNAŽENOST ZRAKA Z DUŠIKOVIMI OKSIDI, OZONOM IN DELCI PM10 V MARIBORU, LJUBLJANI IN KOPRU MED LETOMA 2005 IN 2014
Uroš Rebernak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost zraka je pomemben kazalec stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa vpliva tudi na ostale žive organizme. Z vidika onesnaženosti je v preteklosti največji problem predstavljal žveplov dioksid, po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla pa v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM10. Diplomsko delo analizira letne in dnevne režime dušikovih oksidov, ozona in delcev PM10 v Mariboru, Ljubljani in Kopru med letoma 2005 in 2014, interpretira linearni trend koncentracij onesnaževal in analizira primere dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij onesnaževal.
Keywords: kakovost zraka, onesnaženost zraka, onesnaževala, dušikovi oksidi, ozon, delci PM10
Published: 31.08.2016; Views: 825; Downloads: 142
.pdf Full text (4,23 MB)

4.
PRAVNO VARSTVO PRAVICE DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Z VIDIKA DOKAZOVANJA VZROČNE ZVEZE MED ŠKODO NA ZDRAVJU LJUDI IN ONESNAŽENIM ZRAKOM KOT POSLEDICO NEDOVOLJENIH INDUSTRIJSKIH IMISIJ
Suzana Bekić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo. Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Keywords: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Published: 18.11.2016; Views: 788; Downloads: 89
.pdf Full text (821,29 KB)

5.
Onesnaževanje zraka v Sloveniji
Aleš Peterkovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Okolje je že od začetka človeštva podlaga za obstanek človeka, saj je sestavljeno iz ključnih elementov, ki omogočajo človekovo preživetje. Vendar pa je v zadnjem obdobju okolje postalo žrtev človekovega izkoriščanja, onesnaževanja in uničevanja. O onesnaženem zraku govorimo, kadar so v njem prisotne škodljive, nenaravne in neobičajne snovi, imenovane polutanti oziroma onesnaževala zraka. V zrak je spuščenih veliko emisij, ki so naravnega izvora, in emisij, ki so posledica človekovih dejavnosti. Slovenija zaradi večje onesnaženosti z delci PM₁₀ sodi med bolj onesnažene države v Evropi. Delci PM so tekoči in trdni delci v plinu. Industrija za evropsko gospodarstvo predstavlja ključni element, vendar pa predstavlja tudi vir onesnaževanja okolja. V EU in tudi v Sloveniji industrija proizvede veliko izpustov toplogrednih plinov. Kot primer navedimo proizvodnjo električne energije, ki proizvede več kot 60 odstotkov toplogrednih plinov. Drugi najbolj pogost način onesnaževanja zraka je promet, ki predstavlja več kot petino emisij toplogrednih plinov in je odgovoren za približno tretjino celotne porabe energije. V kmetijstvu se je izkazalo, da sta največji problem onesnaževanja monokultura, ki med drugim uporablja ogromno količino strupov, in živinoreja. Ugotovili smo, da največjo težavo predstavlja onesnaženost s trdnimi delci PM₁₀, kjer je Slovenija kar na tretjem mestu med državami članicami EU v količini delcev v ozračju. Predstavljajo nevarnost tako za ozračje kakor tudi za zdravje ljudi. Največji izvor trdnih delcev so industrija, promet in kurilne naprave, ki jih uporabljajo predvsem prebivalci v mestih. Količino trdnih delcev v ozračju lahko zmanjšamo z uporabo novejših tehnologij v industriji, ki bodo pripomogle k nižji vrednosti izpustov. V prometu pa lahko k zmanjšanju delcev največ prispevajo ljudje sami – tako da uporabljajo javni prevoz. Proizvajalci avtomobilov vsako leto nameščajo v avtomobile nove naprave in tehnologije, ki znižujejo emisije avtomobilov. Mestne občine bi lahko prispevale k nižanju vrednosti delcev, tako da bi prebivalcem omogočile brezplačno ali cenejšo menjavo kurilnih naprav ali pa vsaj menjavo vrste goriv, ki se trenutno uporabljajo z gorivi, ki imajo manjše izpuste trdnih delcev pri zgorevanju.
Keywords: zrak, onesnaževanje zraka, onesnaženost zraka, promet, industrija, diplomske naloge
Published: 17.11.2017; Views: 1450; Downloads: 241
.pdf Full text (2,69 MB)

6.
Onesnaženost zraka z delci PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014
Uroš Rebernak, 2017, original scientific article

Abstract: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Keywords: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Published: 17.04.2018; Views: 583; Downloads: 56
.pdf Full text (655,14 KB)
This document has many files! More...

7.
Civilnopravna odgovornost za imisije v zraku
Aleksandra Messner, 2018, master's thesis

Abstract: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Keywords: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Published: 28.05.2018; Views: 348; Downloads: 70
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica