| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Porazdelitev črnega ogljika glede na oddaljenost od ceste : magistrsko delo
Luka Herman, 2024, master's thesis

Abstract: V našem magistrskem delu smo proučevali problematiko črnega ogljika, pomembnega onesnaževalca zraka, ki ga večinoma izločajo vozila z notranjim izgorevanjem in procesi gorenja biomase. Osredotočili smo se na merjenje njegovih koncentracij ob prometni cesti kategorije R1, kjer so bile le-te najvišje. Izvajali smo meritve na razdaljah 0, 20, 50 in 100 metrov od ceste. Ugotovili smo, da so koncentracije črnega ogljika najvišje tik ob cesti, nato pa postopoma padajo s povečevanjem razdalje od nje. Kljub temu smo opazili neobičajno visoke koncentracije na 100 metrih, ki so v nekaterih primerih presegle celo izhodiščne vrednosti. Opravili smo tudi štetje prometa, kar nam je omogočilo boljše razumevanje vpliva prometnega pretoka na koncentracije črnega ogljika. Rezultati kažejo na visoke koncentracije ob cestah, kar poudarja pomemben vpliv prometa na onesnaženje zraka. Koncentracije na 100 metrih od ceste so nekoliko presenetljive, kar nakazuje kompleksnost dinamike črnega ogljika v okolju, kjer lahko vplivajo različni dejavniki, kot so vremenski pogoji, smer vetra, topografske značilnosti ter vsebnost vozil. Pomembno je nadaljevati s celovitimi raziskavami, ki bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva prometa na kakovost zraka in razvoju ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij črnega ogljika ter izboljšanje kakovosti okolja.
Keywords: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, porazdelitev črnega ogljika, Celjska kotlina
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 16
.pdf Full text (15,72 MB)

2.
Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko delo
Noemi Kapelj, 2024, master's thesis

Abstract: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Keywords: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 240; Downloads: 106
.pdf Full text (1,67 MB)

3.
Primerjava pričakovane vrednosti modnih izdelkov z in brez eko oznake
Rok Žagar, 2023, master's thesis

Abstract: Pričakovano vrednost lahko dojamemo vrednost dane naložbe v nekem prihodnjem trenutku. Dan danes mnogo ljudi postopoma prevzema trajnosten življenjski slog. Hkrati pa modna industrija velja za enega največjih onesnaževalcev na svetu. Zaradi tega smo se odločili za raziskavo pričakovane vrednosti odjemalcev do različnih tipov modnih izdelkov. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter raziskovalnega. Prvo poglavje naloge je namenjeno uvodu. Teoretični del pa se prične z drugim poglavjem, skupaj pa ga sestavljajo tri poglavja. V drugem poglavju bomo podrobneje analizirali in razčlenili pojem pričakovane vrednosti. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi okoljske problematike, v četrtem pa se bomo posvetili ekološki ozaveščenosti odjemalcev. Pričetek raziskovalnega dela predstavlja uvod v našo kvantitativno raziskavo in se prične s petim poglavjem. Oblikovali smo vprašalnik, pri katerem smo anketirali odjemalce različnih starostnih skupin. Zbrali smo 131 ustrezno rešenih anket. V tem poglavju so prav tako prikazani rezultati naše raziskave ter preverjene hipoteze. Za analiziranje podatkov smo uporabili program SPSS. V naši raziskavi smo potrdili vse zastavljene hipoteze, z izjemo ene, ki je bila zavržena. Naša raziskava bo v pomoč nadaljnjim študijam o trajnosti in ozaveščenosti odjemalcev.
Keywords: Pričakovana vrednost, modni izdelki, okoljska ozaveščenost, onesnaženje, trajnost
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 447; Downloads: 68
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Vpliv avtomobilskih pnevmatik in njihovega vzdrževanja na obremenjevanje okolja
Luka Piškurič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo opisali ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi pnevmatikami (IAG), kako pnevmatike vplivajo na onesnaževanje okolja in preverili smiselnost lastne reciklaže vulkanizerjev. Veliko ljudi se ne zaveda, kako zelo avtomobilske pnevmatike vplivajo na okolje – ne le izrabljene pnevmatike, temveč tudi med samo uporabo (hrup, vpliv na porabo goriva, delci od obrabe pnevmatik). Ukvarjali se bom z načinom nastanka teh odpadkov in tudi njihovo predelavo. Dotaknili se bomo tudi drugih načinov onesnaževanja s pnevmatikami. S tem mislimo predvsem hrup, ki ga oddajajo, in pa večja poraba goriva, ki nastane zaradi neustreznih oziroma izrabljenih pnevmatik.
Keywords: izrabljene avtomobilske gume (IAG), reciklaža, pnevmatike, onesnaženje, hrup, poraba goriva
Published in DKUM: 06.07.2022; Views: 776; Downloads: 61
.pdf Full text (1,85 MB)

5.
Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijo
Mojca Rajh, 2021, master's thesis

Abstract: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Keywords: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Published in DKUM: 09.08.2021; Views: 1018; Downloads: 116
.pdf Full text (8,81 MB)

6.
Raziskava svetlobnega onesnaženja v Mariboru in okolici : magistrsko delo
Laura Kalšek, 2021, master's thesis

Abstract: Z gospodarskim razvojem in nenehnim napredkom v družbi je razširjenost umetne svetlobe v nočnem času ušla izpod nadzora. Svetlobno onesnaženje je eden od največjih stranskih učinkov urbanizacije, ki ogroža zdravje ljudi, moti različne ekosisteme, ovira astronomska opazovanja in spreminja izgled okolja. Raziskava je podprta s študijem literature, terenskim delom z izvedbo meritev z merilnikom svetlobne onesnaženosti in uporabo programa QGIS za izris karte intenzivnosti onesnaženja. V raziskavi je ugotovljeno, da so najbolj onesnaženi predeli v mestnem jedru Maribora, v bližini trgovskih središč in ob večjih mestnih vpadnicah ter da na svetlobno onesnaženje vpliva predvsem vreme.
Keywords: svetlobno onesnaženje, Maribor, umetna svetloba, okoljevarstvo, temno nebo
Published in DKUM: 09.04.2021; Views: 1199; Downloads: 137
.pdf Full text (3,26 MB)

7.
Preiskovanje kraja onesnaženja okolja
Bojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti. Metode: Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete). Ugotovitve: Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih. Praktična uporabnost: Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Keywords: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Published in DKUM: 05.05.2020; Views: 1105; Downloads: 55
URL Link to file
This document has many files! More...

8.
Problematika proizvodnje emisij co2 kontejnerskih ladij v primerjavi s cestnim kontejnerskim transportom
Iris Čeh, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je zajeta primerjava emisij CO2 iz ladijskega transporta v primerjavi s cestnim, kjer je fokus na kontejnerskem transportu.
Keywords: emisije CO2, ladijski transport, cestni transport, kontejnerizacija, onesnaženje
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1114; Downloads: 78
.pdf Full text (1,01 MB)

9.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Keywords: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Published in DKUM: 08.11.2019; Views: 1331; Downloads: 131
.pdf Full text (2,69 MB)

10.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Keywords: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 1364; Downloads: 210
.pdf Full text (6,65 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica