| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OSKRBA S PITNO VODO V OBČINAH SISTEMA B V PRIMORJU - OCENA VIŠINE OMREŽNINE KOT DELA CENE PITNE VODE
Tamara Osim, 2011, undergraduate thesis

Abstract: K identifikaciji problematike varstva okolja je v začetnih fazah pristopila že Vlada Republike Slovenije, ki je v sprejetih dokumentih, med drugimi tudi v Nacionalnem programu varstva okolja in v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013, že začrtala smernice za obvladovanje problematike razmerij med naravo in družbo, prav tako pa tudi oskrbe s pitno vodo. Problematika oskrbe s pitno vodo v Pomurski regiji se odraža predvsem na področjih neustrezne zaščite vodnih virov in zajetij podzemne vode, na nerazviti javni vodooskrbi, ki ne omogoča oskrbe celotnega prebivalstva s pitno vodo, kot tudi z nezadostnimi zmogljivostmi zagotavljanja varne in kakovostne oskrbe z vodo. K reševanju problematike je Vlada Republike Slovenije pristopila s projektom vzpostavitve novega neodvisnega regionalnega vodnega sistema, katerega poglavitni cilj je zagotovitev trajnostne, nemotene in kakovostne oskrbe s pitno vodo vsem prebivalcem Pomurja. Za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo je treba vzpostaviti oziroma zgraditi potrebno infrastrukturo, ki zajema vodne vire s črpališči, zajetji in čistilnimi napravami, transportne vodovode, primarne ter sekundarne vodovode. Zaradi enormnega obsega potrebne infrastrukture in njenih investicijskih vrednosti se je projekt izvedbe celotnega sistema oskrbe s pitno vodo razdelil v dve obdobno ločeni fazi. Lastništvo nad infrastrukturo transportnega tipa, ki vključuje vodne vire, transportne in skupne vodovode, bo med občinami razdeljeno po določenem ključu. Glede na delež lastništva nad infrastrukturo transportnega tipa bodo občine morale zagotavljati sredstva za njeno vzdrževanje oziroma pokrivati stroške amortizacije te infrastrukture. K tem stroškom je treba prišteti še stroške vzdrževanja oziroma amortizacije primarnih in sekundarnih vodovodov, torej infrastrukture primarnega tipa, ki jih bodo občine krile individualno, in sicer v okviru svojih meja. Vsota teh stroškov se bo odražala v višini omrežnine kot delu cene pitne vode v posamezni občini. Glede na dve obdobno ločeni fazi izvedbe investicije bo tudi končna cena pitne vode naraščala skladno s stopnjo realizacije investicij. Tako lastništvo, strošek amortizacije infrastrukture transportnega tipa kot tudi višino omrežnine za posamezno občino smo izračunavali po treh ključih: D. število vodomerov v posamezni občini (predvideni števci so pokazatelj porabe vode in s tem uporabe infrastrukture), E. število prebivalstva v posamezni občini (število prebivalstva je pokazatelj porabe vode in s tem uporabe infrastrukture), F. predvidena poraba vode v posamezni občini v letu 2056 (predvidena količina porabljene vode (v l/s) je pokazatelj uporabe infrastrukture). Strošek amortizacije infrastrukture primarnega tipa se ne spreminja, in to ne glede na uporabljen način izračuna, saj je lastniški delež oziroma investicija posamezne občine vedno enaka. Rezultati izračunov so različni in glede na že v sklepnem delu predstavljeno dejstvo, torej da lahko porabo vode v prihodnosti le predvidimo, tako kot lahko le predvidimo tudi porast oziroma padec prebivalstva in njuna nihanja, je pri izračunu omrežnine transporta verjetno najbolj smiselno in realno uporabiti princip izračuna glede na število vodomerov, saj informacije o številu vodomerov v posamezni občini izhajajo tudi iz dejanske instalirane moči. Ker je omrežnina le del cene pitne vode in ker smo pri podanih izračunih omrežnine zajeli le stroške amortizacije predvidene infrastrukture, je z vidika cene pitne vode treba upoštevati še dodaten dvig končne cene pitne vode za končnega porabnika, saj le-ta vključuje tudi vodarino in vodna povračila.
Keywords: oskrba s pitno vodo, transportni vodovod, primarni vodovod, omrežnina, infrastruktura, investicija
Published: 18.01.2012; Views: 1501; Downloads: 132
.pdf Full text (2,69 MB)

2.
KRITIČNA OCENA RAČUNOVODSKEGA VIDIKA OBLIKOVANJA CENE ZEMELJSKEGA PLINA V DELU OMREŽNINE
Sonja Paulič, 2014, master's thesis

Abstract: Energijo v vsakdanjem življenju prevečkrat jemljemo kot samoumevno, čeprav ni tako. Na to so nas opozorile nekatere izkušnje zadnjih let. Zanesljiva in nemotena oskrba z energijo je za nas zelo pomembna, vendar moramo sami poskrbeti, da se izvaja, kot želimo. Zato je med cilji in nalogami Javne agencije Republike Slovenije za energijo v prihodnosti tudi okrepitev dejavnosti na področju učinkovitosti, varnosti in zadostnosti omrežij za prenos energije. Velikokrat v medijih in raznih poročilih zasledimo, da je zemeljski plin energent prihodnosti. Glavni razlog za to je njegova okoljska ustreznost, sprejemljive cene in velike zaloge. Evropski energetski trg je v zadnjem desetletju doživel velike spremembe. Kljub težkim gospodarskim razmeram je bila odjemalcem ves čas zagotovljena kakovostna in zanesljiva oskrba z energijo. Slovenski trg z zemeljskim plinom se je popolnoma odprl leta 2007. Sistemski operaterji distribucijskih omrežij zemeljskega plina (v nadaljevanju sistemski operaterji) skrbijo za varno in zanesljivo delovanje sistema in neprekinjeno dobavo zemeljskega plina vsem odjemalcem. Regulator slovenskega energetskega trga je Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju agencija), ki je sodoben in učinkovit regulator. Agencija nadzira pravilnost poslovanja sistemskih operaterjev in izdaja soglasja k predlagani omrežnini. V tam namen pripravi metodologijo, ki je podlaga za določitev in izračun ustrezne omrežnine. Na področju zemeljskega plina je največji obseg dela agencije zahtevalo sprejetje in izvajanje Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Na njegovi podlagi je agencija prejela 24 vlog in izdala 21 soglasij k omrežninam sistemskih operaterjev plinovodnih omrežij. Omrežnina je del cene zemeljskega plina, ki jo sestavljata cena za distribucijo zemeljskega plina in cena za izvajanje meritev. Njena določitev je predmet obravnave v tej nalogi.
Keywords: energija, zemeljski plin, trg z zemeljskim plinom, regulator, omrežnina za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, sistemski operater distribucijskega omrežja
Published: 26.02.2014; Views: 800; Downloads: 155
.pdf Full text (2,11 MB)

3.
OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE ZA PRENOSNO OMREŽJE ZEMELJSKEGA PLINA PO METODI VSTOPNO - IZSTOPNIH TOČK
Irena Praček, 2013, master's thesis

Abstract: Omrežnina za prenosno omrežje zemeljskega plina predstavlja uporabniku omrežja, ki zakupi prenosno zmogljivost, ceno za uporabo omrežja, sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina pa vir prihodka, s katerim pokriva svoje upravičene stroške. Plačilo za uporabo prenosnega omrežja mora biti neodvisno od prenosne poti, zato mora obračunavanje omrežnine temeljiti na metodi vstopno-izstopnih točk. Uporabnik omrežja ločeno zakupi prenosne zmogljivosti na vstopnih in izstopnih točkah prenosnega omrežja, zato je tudi način obračunavanja zakupljenih zmogljivosti posamezne točke neodvisen drug od drugega. V nalogi je poleg trga z zemeljskim plinom in reguliranjem sistemskega operaterja prenosnega omrežja podrobneje prikazano oblikovanje nove metodologije in tarif po metodi vstopno-izstopnih točk. Uporabniku omrežja, ki zakupi prenosno zmogljivost, je bolj kot metoda obračunavanja omrežnine pomemben strošek uporabe omrežja, zato je drugi del naloge namenjen primerjalni analizi tarif in izračunu stroška prenosa zemeljskega plina v Slovenijo po različnih prenosnih poteh.
Keywords: trg z zemeljskim plinom, sistemski operater zemeljskega plina, reguliranje, omrežnina, vstopne točke, izstopne točke, zemeljski plin
Published: 11.06.2014; Views: 774; Downloads: 197
.pdf Full text (2,24 MB)

4.
IZGUBE ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PODROČJU ELEKTRODISTRIBUCIJSKEGA PODJETJA ELEKTRO CELJE
Gregor Alauf, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskemu delu ugotavljamo, da imamo v Elektru Celje glede na druga distribucijska podjetja v Sloveniji večje izgube. Na začetku so pojasnjeni pojmi prevzete električne energije in distribuirane električne energije,… V diplomskem delu je predstavljen tudi zakonski okvir za področje meritev, kontrol in neupravičenega odjema. Cilj diplomskega dela je predstaviti razloge in vrste napak ter ukrepe s katerimi bomo znižali velikost izgub. Z odpravo odkritih napak so se posledično izgube električne energije na letnem nivoju znižale za 20.000.000 kWh. Odkrite napake so posledica namerne povzročitve samih odjemalcev, nekaj napak je posledica nenamernih vplivov (višja sila), nekatere napake pa so posledica zaradi dela delavcev elektrodistribucije.
Keywords: Izgube električne energije, napake pri meritvah, omrežnina, kontrole na merilnih mestih, neupravičen odjem
Published: 19.02.2015; Views: 1286; Downloads: 58
.pdf Full text (4,45 MB)

5.
Vpliv regulacije upravičenih stroškov na poslovnoizidne kategorije operaterjev distribucijskega sistema zemeljskega plina
Urška Ritonja, 2017, master's thesis

Abstract: V slovenskem prostoru na trgu zemeljskega plina distribucijo zemeljskega plina kot gospodarsko javno službo opravlja petnajst operaterjev distribucijskih sistemov. Dejavnost distribucije zemeljskega plina je monopolna dejavnost in potrebuje reguliranje. V prvem delu naloge se bralec seznani z delovanjem trga zemeljskega plina, podrobneje pa se osredotočamo na dejavnost distribucije zemeljskega plina, pri čemer so natančneje predstavljeni regulacija te dejavnosti, zakonodaja ter vloga regulatorja. Drugi del naloge predstavlja analizo računovodskih izkazov petnajstih oziroma v preteklih letih šestnajstih operaterjev distribucijskih sistemov zemeljskega plina in bralcu prikazuje namen in učinke regulacije. Primerjali smo podjetja, ki so med seboj po velikosti in dejavnostih, ki jih opravljajo, zelo različna, in iskali ekonomske posledice, ki jih pri reguliranih podjetjih povzroča regulacija. Opazovali smo elemente bilanc stanja in izkazov poslovnih izidov med letoma 2012 in 2015, še posebej pa v nalogi primerjamo načrtovane, dejanske in realizirane prihodke in stroške glavnih elementov regulativnega okvira. S postavljenimi hipotezami raziskujemo povezave med velikostjo opazovanih podjetij in višino upravičenih stroškov, reguliranim donosom na sredstva ter poslovnim izidom na enoto distribuiranega zemeljskega plina. Skozi nalogo ohranjamo anonimnost primerjanih podjetij, vendar prikazujemo reguliranje dejavnosti distribucije zemeljskega plina na konkretnih primerih.
Keywords: operater distribucijskega sistema, zemeljski plin, omrežnina, upravičeni stroški, regulacija
Published: 19.10.2017; Views: 319; Downloads: 0
.pdf Full text (1,92 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica