1. Omejitve lastninske pravice po volji lastnika : magistrsko deloMateja Prša, 2025, master's thesis Abstract: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji.
Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Keywords: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (954,10 KB) |
2. Načini omejevanja vstopa v mestna središča : magistrsko deloSara Čepin, 2024, master's thesis Abstract: Mesta in mestna središča se zaradi povečanega cestnega prometa, prometnih zastojev
in onesnaženosti zraka odločajo za uvajanje različnih načinov omejevanja vstopa vozil v
mestna središča, med katerimi se najpogosteje pojavljajo območja pristojbin za zastoje
in nizko-emisijske cone. Za izbranih 10 mest smo izvedli analizo in primerjavo vpeljanih
shem omejevanja dostopa, predvsem s tehničnega vidika in z vidika tehnološke podpore,
vključili pa smo tudi ekonomski vidik. Ugotovili smo, da sheme v mestih uspešno
zmanjšujejo promet in prometne zastoje ter izboljšujejo kakovost zraka, vendar pa se
rezultati razlikujejo glede na mesto. Pristojbine za zastoje so se izkazale kot učinkovite
pri zmanjšanju prometa in prometnih zastojev, medtem ko nizko-emisijske cone niso
nujno dosegle enakega učinka. So pa po drugi strani zmanjšale število močno
onesnažujočih vozil v mestih. Za izboljšanje rezultatov mestnih shem priporočamo
kombinacijo obeh načinov omejevanja, pri čemer se prihodki pristojbin usmerijo v razvoj
in izboljšave javnega prevoza ter naložbe v infrastrukturo, uvedejo pa se tudi strožje
zahteve glede emisijskih standardov. Osrednji del shem mora biti spodbujanje
alternativnih oblik prevoza, velik pomen pa je treba nameniti tudi naprednim
tehnološkim sistemom, kot so kamere, sistem za samodejno prepoznavanje registrskih
tablic (angl. Automatic Number Plate Recognition; v nadaljanjevanju: ANPR) in globalni satelitski navigacijski sistem (angl. Global Navigation Satellite System; v nadaljevanju:
GNSS) za učinkovit nadzor vozil in zmanjšanje administrativnih stroškov.
Keywords: sheme omejevanja dostopa, onesnaževanje, omejitve, cestni transport, mestna središča
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,85 MB) |
3. Definicija ključnih pojmov na področju vinskega turizmaLuka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, independent professional component part or a chapter in a monograph Keywords: projekt, predpostavke, omejitve, metode dela
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 226; Downloads: 11
Full text (20,28 MB)
This document has many files! More... |
4. Projekt po poti modre frankinjeLuka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, independent professional component part or a chapter in a monograph Keywords: projekt, predpostavke, omejitve, metode dela
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 251; Downloads: 12
Full text (20,28 MB)
This document has many files! More... |
5. Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu : magistrsko deloLucija Sovič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga predstavlja problematiko omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, v okviru katerega prihaja do trka dveh ustavnih pravic – pravice do dedovanja in pravice do socialne varnosti.
Omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči je urejena v Zakonu o dedovanju in dajalcu pomoči (Republiki Sloveniji ali občini), po smrti osebe, ki je prejemala pomoč, omogoča povrnitev izplačanih sredstev na način, da pridobi premoženje, ki obstaja zaradi izplačane pomoči. Omejitev dedovanja se nanaša na vsako pravico, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, vendar pa ni ovir, da Republika Slovenija ali občina z dediči zapustnikovega premoženja ne bi mogli skleniti drugačnega dogovora. Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji na vrednost prejete pomoči, če v predpisih o socialnem varstvu ni določeno drugače. Tako je Zakon o socialno varstvenih prejemkih precej omilil obveznost dedičev glede vračanja socialne pomoči, saj dedičem ni več treba vrniti celotne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, v nekaterih primerih pa so celo vračila oproščeni v celoti.
Kljub mnogim spremembam in dopolnitvam 128. in 129. člena Zakona o dedovanju v praksi še vedno prihaja do nesoglasij in pomembnih pravnih dilem v zvezi z omejitvijo dedovanja po prejemniku socialne pomoči.
Keywords: pravica do dedovanja, pravica do socialnega varstva, socialna pomoč, omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči, prostovoljna povrnitev socialne pomoči, odpoved pravici do omejitve dedovanja
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 849; Downloads: 196
Full text (687,16 KB) |
6. Položaj Judov v srednjeveški Angliji : magistrsko deloDomen Kac, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je pregled položaja Judov v srednjeveški Angliji ter osvetljuje ključne zgodovinske dogodke, družbene odnose in njihov vpliv na judovsko skupnost. Raziskuje raznoliko naravo judovskega obstoja v tem obdobju, ki je bilo zaznamovano s verskimi, gospodarskimi in družbenimi dinamikami, ki so oblikovale njihovo življenje. Prisotnost Judov v srednjeveški Angliji sega v 11. stoletje, ko so se prvič naselili v državi. Sprva so bili povabljeni s strani Viljema Osvajalca iz gospodarskih razlogov in so igrali pomembno vlogo v vzpostavljajočih se finančnih sistemih tistega časa, saj so ponujali posojila in se ukvarjali s trgovino. Vendar je bila njihova pozicija v angleški družbi negotova in omejena z diskriminatornimi zakoni in politikami. V 12. in 13. stoletju so se Judje soočali z naraščajočo marginalizacijo in preganjanjem. Bili so podvrženi pravnim omejitvam, kot so posebni davki, zahteva po nošenju posebnih znamenj ter omejitve pri lastništvu zemlje. Poleg tega so protijudovska čustva spodbujala različne obtožbe proti judovski skupnosti, vključno z obtožbami obrednih umorov in finančnega izkoriščanja, kar je vodilo do občasnih izbruhov nasilja. Obdobje kralja Edvarda I je pomenilo pomembno prelomnico za Jude v Angliji. Leta 1290 je izdal odlok o izgonu, ki je ukazoval izgon Judov iz države. Ta izgon je ostal v veljavi skoraj štiri stoletja, kar je pripomoglo k odsotnosti stalne judovske prisotnosti v Angliji do 17. stoletja.
Ta povzetek predstavlja vpogled v kompleksen in pogosto nemiren položaj Judov v srednjeveški Angliji. Za celovito študijo bi bilo treba raziskati posamezne pripovedi in kulturne ter gospodarske prispevke judovske skupnosti v tem obdobju. Razumevanje zgodovinskega konteksta, ki obdaja izkušnje Judov v srednjeveški Angliji, prispeva k širšemu razumevanju dinamike verskih in etničnih odnosov v srednjeveški Evropi.
Keywords: Judje, Anglija, srednji vek, posojanje denarja, omejitve, izgon, obredni umori
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 509; Downloads: 35
Full text (889,86 KB) |
7. Organizacija udeležencev zimskih olimpijskih iger v pekingu v luči epidemije covid 19Jure Hudobivnik, 2022, master's thesis Abstract: Olimpijske igre so prav poseben dogodek za vsakega profesionalnega športnika, ki se odvijajo vsake štiri leta. Po navadi je ta dogodek izpeljan tako, da je čimbolj prijazen za vse, ki se ga udeležijo. Zaradi razsajajoče epidemije pa so bile zimske olimpijske igre v Pekingu nekaj drugačnega in nekaj posebnega.
V magistrski nalogi smo zato opisali kakšne pogoje so morali izpolnjevati vsi, ki so se udeležili olimpijskih iger, od športnikov pa do podpornega osebja. Poleg tega smo opisali tudi vse preventivne ukrepe, ki so jih izvajali na olimpijskih igrah in tudi v olimpijski vasi.
S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo pridobili tudi mnenja in odzive iz prve roke, saj so z nami delili svoje dragocene izkušnje in občutke glede iger športniki in spremljevalci, ki so se udeležili zimskih olimpijskih iger.
Na kratko smo tudi opisali cepiva, katera so omogočila športnikom udeležbo na igrah, pojasnili zakaj so cepiva učinkovita in do kakšnih stranskih učinkov lahko pride po cepljenju.
Keywords: Olimpijske igre, športniki, ukrepi, omejitve, cepiva
Published in DKUM: 05.04.2023; Views: 559; Downloads: 57
Full text (1,52 MB) |
8. Pomen in uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu : doktorska disertacijaDenis Magyar, 2021, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava problematiko »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu. Pravno relevantna subjektivna dejstva so dejstva, katerih (ne)obstoj je odvisen od subjektivnega doživljanja posameznika, zato jih »zunanji opazovalci« izkustveno ne morejo zaznati. V civilnem dokaznem pravu je glavni »zunanji opazovalec« sodišče, ki mora doseči zanesljivo objektivizacijo pravno relevantnih subjektivnih dejstev. Toda obstoječe metode »subjektivizacije objektivnega« ne zagotavljajo popolne zanesljivosti. Avtor zastopa stališče, da lahko zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev poveča uporaba nevroznanstvenih odkritij. Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in drugih pravno relevantnih subjektivnih dejstev, ki se ugotavljajo v civilnem dokaznem pravu. Interdisciplinarno področje, na katerem se nevroznanstvena vprašanja prepletajo s pravnimi in obratno, imenujemo nevropravo. Ker pa nevroprava ni mogoče obravnavati brez razumevanja prava in nevroznanosti, avtor obravnava temelje civilnega dokaznega prava in nevroznanosti s temeljitim prikazom njene zgodovine, sedanjosti ter prihodnosti, nakar preide na znanstveno preučevanje razvoja nevroprava kot interdisciplinarnega področja nevroznanosti in (civilnega dokaznega) prava. Ugotavlja, da uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ne predstavlja revolucije, ampak evolucijo prava.
Uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu je utemeljena na razpravnem in izjemoma na preiskovalnem načelu, pri čemer je potrebno upoštevati dejanske omejitve pri uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu in pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi obstoječih metod »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu, kakor tudi pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi nevroznanstvenih metod »objektivizacije subjektivnega« v kazenskem dokaznem pravu. Toda ne glede na omejitve – bodisi dejanske bodisi pravne – nevropravo ne bo zašlo v slepo ulico, temveč se bo razvijalo z nadaljnjim razvojem nevroznanosti. Nadaljnji razvoj bo namreč zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti in povečal zanesljivost njenih odkritij. Interdisciplinarno področje nevroznanosti in prava navsezadnje že obstaja, nevroznanstvena odkritja pa že postajajo del objektivizacije pravno relevantnih subjektivnih dejstev.
Predmetna doktorska disertacija predstavlja prvo znanstveno delo, ki obravnava civilnopravne vidike prepletanja prava in nevroznanosti celostno. Znanstvena odkritja, do katerih smo prišli v doktorski disertaciji, so premaknila meje našega védenja o pomenu in uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ter predstavljajo kakovostno izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: nevropravo, civilno pravo, nevroznanost, dokazna vrednost, omejitve, subjektivna dejstva, »objektivizacija subjektivnega«
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 1671; Downloads: 243
Full text (2,97 MB) |
9. Prisotnost stresnih dejavnikov pri hemodializnih pacientih ter doživljanje zdravljenja s hemodializoMojca Žele, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Hemodializa je ena izmed metod nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacientom omogoči življenje, vendar postanejo podvrženi številnim stresnim dejavnikom zaradi omejitev, zahtev. Namen zaključnega dela je raziskati stresne dejavnike in doživljanje zdravljenja s hemodializo.
Metode: Izvedena je bila raziskava mešanih metod. Za kvantitativni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Za kvalitativni del so bili podatki pridobljeni z delno strukturiranimi intervjuji ter odprtim vprašanjem iz anketnega vprašalnika.
Rezultati: Hemodializni pacienti se najpogosteje spopadajo z omejitvami pri pitju tekočine, utrujenostjo in omejitvami v fizičnih aktivnostih. Med zaznavanjem stresnih dejavnikov in številom let hemodializnega zdravljenja ni statistično značilnih korelacij. Identificirani sta bili dve kategoriji: stresni dejavniki in doživljanje zdravljenja s hemodializo.
Razprava in zaključek: Glede na to, da je na nekatere stresne dejavnike moč vplivati, bi jih bilo dobro odpraviti. Spet drugi so neizogibni, vendar je pomembno, da se znajo pacienti soočati z njimi, da imajo podporo. Dobro bi bilo, da bi imeli vsi pacienti možnost psihološke podpore, ki bi jim pomagala pri spopadanju s stresnimi dejavniki. Psihološka podpora je še bolj pomembna pri tistih, ki zdravljenja s hemodializo niso sprejeli.
Keywords: končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje, omejitve, vpliv na življenje
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 775; Downloads: 195
Full text (1,22 MB) |
10. Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndrej Petek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov.
V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov.
Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi.
Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Keywords: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 524; Downloads: 77
Full text (1001,45 KB) |
