| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MORALNO ETIČNI POGLEDI NA KORUPCIJO V POSLOVNEM SVETU
Anja Zečirovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem se odločila raziskovati moralno etične poglede na korupcijo v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju je zadnje čase veliko govora, saj se dnevno pojavljajo novi sumi o koruptivnih dejanjih, med njimi zadnje čase zelo obljudeno področje nepotizma in klientelizma. Pri samem pisanju sem se osredotočila na vpliv in izboljšanje etike pri poslovanju, čemu prihaja do koruptivnih dejanj in kako se lahko uspešno zoperstavimo in omejimo razširjanje korupcije. Pri raziskovanju sem se povezala tudi z uspešnimi strokovnjaki iz področja za preprečevanje korupcije, med njimi naj omenim dr. Bojana Dobovška, g. Bećir Kečanovića in mag. Jureta Škrbca, ki so mi še dodatno razložili kako in zakaj prihaja do koruptivnih dejanj v družbi in kako bi po njihovem mnenju takšen način delovanja omejili. Če povzamem ugotovitve bi izpostavila, da so trenutni pristopi k preprečevanju korupcije pravilni, vendar je k tem pristopom potrebno postaviti ljudi, ki bodo delovali za dobro družbe in nanje ne bodo imeli vpliva veljaki iz samega družbenega, političnega vrha. Potrebno je povečati nadzor nad podjetji, kot tudi nadzor nad bankami in seveda nadzor nad lobiji. Vsekakor je pomembno izpostaviti transparentnost pri ustvarjanju podjetij. Kot drugo bi izpostavila integriteto, katero bi bilo potrebno prenesti tudi na gospodarske institucije. Veliko še je in bo ostalo ljudi, ki nekako stojijo za tem kar je pravilno in pošteno, torej kar je etično in moralno nesporno in s tem spoštujejo zakone in so seveda v odnosu do države ter njene ustave in zakonov tudi domoljubi. Obstajajo pa seveda ljudje in ti ljudje so v veliki večini tudi na najbolj odgovornih mestih v državi, ki pa ustave in zakonov ne spoštujejo, kar na nam daje občutek, da pravo in država pri nas ne veljata več nič. Temu upam, da bo vedno več ljudi nasprotovalo in ostro obsojalo, saj je spoštovanje prava in družbene morale oziroma etike pri nekaterih na izredno nizki ravni.
Keywords: Ključne besede: vpliv etike, etično delovanje, poslovni svet, preprečevanje korupcije, Korupcija v Sloveniji, transparentnost, integriteta, predlogi za omejevanje.
Published: 12.12.2012; Views: 1379; Downloads: 116
.pdf Full text (294,47 KB)

2.
Primerjalna analiza razlik v povezanosti dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja med različnimi homogenimi skupinami držav
Štefan Jelenko, 2016, master's thesis

Abstract: Potreben pogoj za obstoj vsake razvite ali nerazvite družbe je, da morata biti v njej in z njo v harmoniji v funkciji tudi vladanje in ekonomija. Vendar so bili skozi vso človeško zgodovino prisotni kompleksni odnosi med vladanjem in ekonomijo. V daljni zgodovini je bila ekonomija običajno podrejena vladanju. Na primer Adam Smith in Schumpeter sta analizirala in opozarjala na ta splet okoliščin. V sodobnem času se je to razmerje spremenilo. Ekonomija poskuša prevladati vladanje. Na današnje razmerje med ekonomijo in družbo je poskušal opozoriti in jih teoretično podrobno analizirati na primer North (1990). Kot eno izmed možnosti za uravnavanje današnjega stanja je videl vzpostavljanje neosebnega sistema vladanja družbi in v neosebni tržni družbi izmenjave interesov, storitev in blaga na družbenem, političnem in ekonomskem področju. Toda kako to doseči v realni in vedno kompleksnejši družbi? Po Northu (1990) je edini način v vzajemni izmenjavi in usklajevanju interesov med vsemi dejavniki družbe, združenimi v interesne organizacije, interesne skupine, agencije, in med vsemi vejami oblasti. Za to je potrebna v družbi vnaprejšnja vzpostavitev sistema neosebne pravne države oziroma vladanja, ki omogoča vsem dejavnikom družbe v njihovem vsakdanjem življenju, pri njihovem delu in pri njihovih dejavnostih delovati v skladu z danimi družbenimi normami. Nekateri avtorji so poskušali ta teoretična izhodišča znanstveno preverjati z ekonometričnimi kvantitativnimi raziskavami. V zaključkih njihovih raziskav vsi poudarjajo nujnost prihodnjih poglobljenih raziskav. To je bila spodbuda tudi za našo raziskavo. Izhajamo iz fenomena, da v realnosti današnjega sveta obstajajo različno razvite družbe in različno razvite ekonomije. V razvitejših družbah je večja verjetnost obstoja razvitejših ekonomij. To teoretično izhodišče v naši raziskavi razvijemo v več hipotez o različnih povezavah med kvantitativnimi pokazatelji družbenega in gospodarskega razvoja v skupini bolj ali manj razvitih držav. Za kvantitativno preverjanje hipotetičnih povezav med kazalniki razvoja uporabimo metodi korelacije in parcialne korelacije. Avtorji ti metodi večkrat omenjajo, vendar ju ne uporabljajo. V naši raziskavi ju uporabimo. Pri izbiri empiričnih vzorcev za analizo avtorji običajno izberejo vzorec vseh držav na svetu, ki ga primerjalno analizirajo z manj razvitimi državami. V naši raziskavi smo za določitev empiričnih vzorcev za analizo razlik med skupinama bolj in manj razvitih držav uporabili metodo razvrščanja v skupine po Wardu. Z ekonometrično analizo vzorcev smo ugotovili kvantitativno pomembne razlike v povezanosti med posameznimi pokazatelji družbene in ekonomske razvitosti med bolj in manj razvito skupino držav. Pri skupini razvitejših držav smo uspeli statistično značilno identificirati povezanost razvitosti ekonomije s tremi stebri razvitosti družbe, kot so učinkovitost zakonodajne veje oblasti, učinkovitost sodne veje oblasti in učinkovitost omejevanja korupcije v družbi. Pri manj razviti skupini držav smo uspeli statistično značilno identificirati samo povezavo med učinkovitostjo izvršne veje oblasti oziroma med vladami v širšem pomenu besede in ekonomsko razvitostjo. Vendar ekonomska razvitost skupine manj razvitih držav, merjena z BDP per capita pa je v povprečju za 32-odstotkov nižja od tiste v skupini razvitejših držav.
Keywords: ekonomska razvitost, družbena razvitost, glasnost in odgovornost, politična stabilnost, zakonodaja, zakonodajna oblast, vlada, izvršna oblast, sodstvo, sodna oblast, omejevanje korupcije
Published: 09.12.2016; Views: 518; Downloads: 32
.pdf Full text (2,22 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica