1. Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemihIvica Setinšek, 2019, master's thesis/paper Abstract: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Keywords: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Published in DKUM: 30.01.2019; Views: 1497; Downloads: 185
 Full text (764,74 KB) |
2. |
3. Rast in razvoj rička, maka in oljnih buč ter barvilnega rumenika na dveh lokacijah v PrekmurjuAna Rožman, 2011, undergraduate thesis Abstract: V letu 2009 je bil na posestvu Skupine Panvita v Rakičanu opravljen poskus z makom, navadnim ričkom in barvilnim rumenikom ter oljnimi bučami. Namen poskusa je bil preveriti vpliv srednje težkih in lahkih tal z različno izraženim vplivom suše na rast in pridelek oljnic. Zasnovan je bil v naključnem bloku v štirih ponovitvah na srednje težkih in lahkih tleh. Vrednotili smo morfološke lastnosti (višino in maso rastlin), pridelek in parametre fotosinteze oljnic. Na podlagi rezultatov sklepamo, da imata tip tal in kultivar navadnega rička signifikanten vpliv na višino rastlin. Na lahkih tleh se tvori večja masa rička kot na srednje težkih; interakcija kultivarja in tipa tal ima signifikanten vpliv na število stranskih vej. Kultivar maka signifikantno vpliva na višino rastline. Lažja tla dajo v primerjavi s srednje težkimi tlemi večje število plodov in večjo maso ter višji pridelek semena buč. Kultivar ima signifikanten vpliv na število propadlih buč. Izbrani sortiment barvilnega rumenika je neprimeren za pridelavo v Sloveniji. Tip tal in kultivar nimata signifikantnega vpliva na fotosintetsko aktivnost oljnic.
Keywords: oljnice, rast, pridelek, klimatske zahteve, tla, suša
Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 2369; Downloads: 251
Full text (742,43 KB) |
4. Možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v proizvodnji biodizla : magistrsko deloMonika Brglez, 2011, master's thesis Abstract: Biodizelsko gorivo prispeva k zmanjšanju emisij škodljivih snovi v ozračje, poleg tega pa ne
zahteva večjih posegov v že obstoječe dizelske motorje.
Namen naloge je bil ugotoviti možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v
proizvodnji biodizla in sicer ugotoviti pridelek, vsebnost olja v semenu (ISO 659:1998) in
pridelek olja na enoto površine v naših pedoklimatskih razmerah ter preučiti kemijsko sestavo
olja. Določiti jodno število po metodi SIST EN ISO 3961:2000, kislinsko število po metodi
SIST EN ISO 660:2000 in količino ter vrsto maščobnih kislin povzeto po Hamiltonu &
Hamilton (1992) ter primerjavo s standardi. V raziskavo sta bili vključeni po dve sorti
oziroma hibrida vsake oljnice.
V pridelku semena in v pridelku olja sta se kot najuspešnejša pokazala oba hibrida koruze.
Najmanjši pridelek semena in pridelek olja je bil dosežen pri ričku, med oljnima hibridoma
koruze in ričkom je bila soja. Vsebnost olja je bila po pričakovanju največja pri obeh sortah
rička in najmanjša pri obeh hibridih koruze. Srednji izplen olja smo dokazali pri obeh sortah
soje.
Olje koruze ni presegalo standarda v vsebnosti linolenske kisline in jodnega števila. Največjo
težavo predstavlja torej prekoračena vrednost kislinskega števila, kar posledično pomeni
večje število prostih maščobnih kislin.
Olje rička vsebuje preveliko količino linolenske kisline. Preseženi sta tudi vrednosti jodnega
in kislinskega števila.
Sojino olje ima nizko vsebnost prostih maščobnih kislin ter visoko jodno število. Zato ga je
možno uporabljati samo v kombinaciji z drugimi olji.
V skladu s standardom SIST EN 14214 nobena izmed izbranih poljščin povsem ne ustreza
zahtevanim kriterijem.
Z analizo vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinskem materialu je bilo dokazano, da je
bioakumulacija zelo nizka oz. v olju zanemarljiva.
Keywords: soja, oljni hibridi koruze, riček, biodizel gorivo, oljnice, proizvodnja biodizla
Published in DKUM: 15.04.2011; Views: 3246; Downloads: 366
Full text (3,44 MB) |
