Search the digital library catalog

Abstract: Zelišča se že od nekdaj uporabljajo v medicinske namene, saj predstavljajo pomemben vir spojin z antioksidativnim delovanjem, ki obranijo človeški organizem pred boleznimi, tesno povezanimi z oksidativnimi procesi v telesu. Pomanjkanje znanja o kemijski sestavi, bioloških učinkih in pravilni uporabi naravnih pripravkov lahko povzroči različne neželene stranske učinke, zato je potreba po teh informacijah velika. Cilj diplomskega dela je bil določiti biološke aktivnosti v ekstraktih iz treh različnih zelišč, in sicer žajblja, oljčnih listov in kamilice. Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo konvencionalne in Soxhlet ekstrakcije. Ekstrakcije smo izvajali pri različnih temperaturah (40 °C, 60 °C in 80 °C) in različnih razmerjih acetona in vode (čista voda, 50 % vodna raztopina acetona in čisti aceton). Najvišji izkoristek smo dosegli s konvencionalno ekstrakcijo pri ekstraktu kamilice (35,79 %), kjer smo kot topilo uporabili čisto vodo pri 60 °C. Vsebnost totalnih fenolov smo določili s Folin-Ciocalteu metodo. Najvišjo količino totalnih fenolov (34,11 mg GA/g materiala) smo ekstrahirali iz žajblja s pomočjo konvencionalne ekstrakcije z vodo pri 80 °C. Vsebnost celokupnih flavonoidov smo določili s kalorimetrično metodo z uporabo AlCl3 reagenta in ugotovili, da smo najvišjo količino ekstrahirali iz žajblja (13,50 mg QU/g materiala) s konvencionalno ekstrakcijo s 50 % vodno raztopino acetona pri 60 °C. Ekstrakti žajblja so pokazali najvišje antioksidativne aktivnosti, kjer smo najvišjo vrednost določili v ekstraktu žajblja, pridobljenem pri 40 °C s čistim acetonom (86,25 %). Maksimalno antiinflamatorno aktivnost smo določili v ekstraktu žajblja (17,50 %), pridobljenem pri 60 °C s čisto vodo, medtem ko smo najvišjo antihiperglikemično aktivnost določili pri ekstraktu kamilice (45,61 %), pridobljenemu s konvencionalno ekstrakcijo s čistim acetonom pri 40 °C. Ugotovili smo, da so bile konvencionalne ekstrakcije z vodo in 50 % vodno raztopino acetona za določanje antioksidativnih in bioloških aktivnosti proučevanih vzorcev primernejše od Soxhletovih ekstrakcij s čistim acetonom. Prav tako smo za vsako od zelišč dokazali, da so biološko aktivna in lahko imajo zdravilne učinke.
Keywords: ekstrakcija, oljčni listi, kamilica, žajbelj, bioaktivne komponente, polifenoli
Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 1250; Downloads: 155
Full text (4,60 MB)

Abstract: Olivna biomasa je obnovljiva surovina za proizvodnjo kemikalij in organskih spojin, goriv ter energije. Rastline oljk vsebujejo v različnih tkivih različne ogljikove hidrate kot so glukoza, manitol, saharoza in rafinoza. Znanstveni prispevki s področja analize sladkorjev v rastlinah obravnavajo različne metode, ki omogočajo njihovo izolacijo, čiščenje, medsebojno ločevanje, identifikacijo in kvantitativno določanje. V okviru diplomske naloge smo določili vsebnost monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih ekstraktih oljčnih listov (Olea europaea L.), pripravljenih s subkritično vodno ekstrakcijo, ob uporabi različnih temperatur (80 °C, 120 °C in 180 °C), različnih tlakov (30 bar, 80 bar, 100 bar in 150 bar) in različnega časa ekstrakcije (5 min, 10 min, 30 min, 60 min in 90 min). Vzorce smo analizirali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Preiskovane spojine smo pred analizo pretvorili najprej v oksimske (o-) in nato v trimetilsililirane (TMS) derivate, ki so bili termično dovolj obstojni in hlapni za analizo z GC. Za tvorbo oksimskih derivatov smo uporabili kot reagent hidroksilamin hidroklorid raztopljen v piridinu (2-2,5%), za reakcijo sililiranja pa je bil kot derivatizacijski reagent uporabljen N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Spojine smo potrdili z uporabo standardnih spojin, s primerjavo retencijskih časov in masnih spektrov. Spojine smo v rastlinskih ekstraktih kvantitativno določili iz umeritvenih krivulj ob uporabi fenil β-D-glukopiranozida kot internega standarda (ISTD). GC-MS je omogočila sočasno ločevanje in selektivno identifikacijo strukturno podobnih ogljikovih hidratov kot sta glukoza in manitol ter različnih stereoizomerov kot so α- in β-TMS-glukopiranoza ter sin- in anti-oksim-TMS-glukoza. Pridobljene rezultate smo statistično ovrednotili in dokazali, da je metoda natančna, linearna in ponovljiva. Ocenili smo tudi merilno negotovost pri določanju koncentracije glukoze in manitola ter prav tako ovrednotili vse možne vire merilne negotovosti, ki nastajajo pri izvajanju analiznega postopka. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ glukoze (2,576 g/L) in manitola (4,031 g/L) v vzorcu ekstrakta oljčnih listov, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 80 °C ter 90 min. Najnižjo vsebnost glukoze (0,489 g/L) in manitola (1,321 g/L) pa smo določili v vzorcu, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 180°C ter 90 min.
Keywords: lesna biomasa, oljčni listi, glukoza, manitol, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Published in DKUM: 23.07.2014; Views: 2597; Downloads: 180
Full text (2,60 MB)