| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Funkcionalizacija celuloze s kopolimeroma hitozan/eugenol in hitozan/oleuropein
Jasna Tompa, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Keywords: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Published: 16.10.2019; Views: 500; Downloads: 72
.pdf Full text (7,67 MB)

2.
Vpliv postopkov ekstrakcije na vsebnost aktivnih učinkovin v ekstraktu iz oljčnih listov
Kaja Tomažič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Povečano povpraševanje po oljčnem olju v zadnjih desetletjih je povzročilo naraščanje količine stranskih produktov predelave oljk, med katere uvrščamo oljčne liste, tropine in vegetacijsko vodo. Predvsem oljčni listi imajo visoko vsebnost aktivnih učinkovin-biofenolov, med katerimi prevladuje oleuropein. Zaradi močnega antioksidativnega učinka oljčni biofenoli sodelujejo pri preprečevanju oksidativnega stresa in z njim povezanimi bolezni. Raziskave so pokazale, da ekstrakti listov Olea Europaea L. delujejo protivnetno, zavirajo rast rakavih celic, ščitijo kardiovaskularni sistem in znižujejo krvni tlak. V vsakoletnem obdobju obrezovanja dreves in med pobiranjem oljk se kopičijo velike količine odpadnih oljčnih listov, ki predstavljajo obilen in neizkoriščen vir aktivnih učinkovin, ki pa jih je mogoče izolirati ter uporabiti v različnih farmacevtskih in kozmetičnih proizvodih ter prehranskih dodatkih. V skladu z načeli zelene kemije je razvoj usmerjen v iskanje modernih postopkov ekstrakcije in ekstrakcijskih topil, ki bi nadomestila konvencionalne postopke in omogočila proizvodnjo čistih ekstraktov brez uporabe zdravju škodljivih organskih topil. V sklopu diplomskega dela smo vzorčili oljčne liste sort Istrska belica in Leccino iz dveh geografskih leg. Vsebnost aktivnih učinkovin v rastlinskem materialu je odvisna od predhodne obdelave, zato smo sveže oljčne liste posušili z uporabo treh različnih metod (zrak sobne temperature, sušilnik pri 105 °C, liofilizacija). Sledili smo načelom zelene kemije in sintetizirali naravna evtektična topila, s katerimi smo ekstrahirali suhe oljčne liste. Z namenom primerjave smo izvedli tudi superkritično ekstrakcijo s CO2 in konvencionalno ekstrakcijo po Evropski Farmakopeji. Tako pridobljene ekstrakte smo preučili s HPLC-metodo, s katero smo potrdili prisotnost tipičnih oljčnih biofenolov ter tudi nekaj specifičnih spojin. Na koncu smo superkritičnim ekstraktom določili še antioksidativno aktivnost.
Keywords: oljčni listi, sušenje, evtektična topila, ekstrakcija, biofenoli, oleuropein, HPLC
Published: 11.09.2019; Views: 585; Downloads: 82
.pdf Full text (2,32 MB)

3.
Spektrofotometrične metode za določanje antioksidativnosti spojin, namenjenih obdelavi tekstilnih materialov
Sara Barber, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov in za dosego njihove antioksidativnosti se vse bolj opiramo na različne naravno učinkovite spojine s sposobnostjo protimikrobnega in antioksidativnega delovanja. Med naravnimi sredstvi z dokazano protimikrobnim delovanjem so zelo zanimive naravne spojine, kot so hitozan, oleuropein, eugenol, in druga eterična olja rastlin, ki veljajo za ljudem in okolju prijazne spojine. Zaščita tekstilnih materialov z naravnimi spojinami z namenom zaščite pred delovanjem mikroorganizmov je relativno dobro vpeljana na področje obdelave tekstilnih materialov, ker pa se mnogim naravnim spojinam pripisuje tudi antioksidativno delovanje, je smiselno njihovo antioksidativno učinkovitost dejansko tudi preveriti. Za »in vitro« določevanje antioksidativnega potenciala teh spojin za potencialno rabo na področju funkcionalizacije tekstilnih materialov se je potrebno opreti na metode s pomočjo katerih je možno antioksidativnost preverjati oziroma vrednotiti, tako da je možno na osnovi dobljenih rezultatov sklepati na boljšo ali slabšo antioksidativno učinkovitost uporabljene spojine. Iz tega razloga je diplomska naloga izpeljana v smislu uporabe treh vrst spektrofotometričnih metod za določanje antioksidativnosti spojin, kot so to hitozan, oleuropein in eugenol, ki so bili v zadnjih letih pogosto zastopani v postopku obdelave različnih tekstilnih substratov. Na osnovi rezultatov spektrofotometričnih metod, in sicer: Folin-Ciocalteu metode, analize sposobnosti redukcije in na osnovi analize sposobnosti lovljenja prostih radikalov DPPH• je bila ovrednotena antioksidativna učinkovitost testiranih spojin v smislu boljše oziroma slabše antioksidativnosti. Rezultati posameznih metod so bili temeljito proučeni na osnovi trendov naraščanja ali upadanja antioksidativne zaščite po posamezni metodi. Ugotovljeno je, da je izmed vseh testiranih spojin najbolj antioksidativno aktiven eugenol, ki mu sledi oleuropein. Nasprotno, izkazuje hitozan le malenkostno antioksidativno delovanje.
Keywords: hitozan, oleuropein, eugenol, Folin-Ciocalteu, analiza sposobnosti redukcije, 2, 2-difenil-1-pikrilhidrazil radikal (DPPH•)
Published: 27.10.2015; Views: 1565; Downloads: 112
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica