Search the digital library catalog

Abstract: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Keywords: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Published in DKUM: 16.10.2019; Views: 1487; Downloads: 163
Full text (7,67 MB)

Abstract: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov in za dosego njihove antioksidativnosti se vse bolj opiramo na različne naravno učinkovite spojine s sposobnostjo protimikrobnega in antioksidativnega delovanja. Med naravnimi sredstvi z dokazano protimikrobnim delovanjem so zelo zanimive naravne spojine, kot so hitozan, oleuropein, eugenol, in druga eterična olja rastlin, ki veljajo za ljudem in okolju prijazne spojine. Zaščita tekstilnih materialov z naravnimi spojinami z namenom zaščite pred delovanjem mikroorganizmov je relativno dobro vpeljana na področje obdelave tekstilnih materialov, ker pa se mnogim naravnim spojinam pripisuje tudi antioksidativno delovanje, je smiselno njihovo antioksidativno učinkovitost dejansko tudi preveriti. Za »in vitro« določevanje antioksidativnega potenciala teh spojin za potencialno rabo na področju funkcionalizacije tekstilnih materialov se je potrebno opreti na metode s pomočjo katerih je možno antioksidativnost preverjati oziroma vrednotiti, tako da je možno na osnovi dobljenih rezultatov sklepati na boljšo ali slabšo antioksidativno učinkovitost uporabljene spojine. Iz tega razloga je diplomska naloga izpeljana v smislu uporabe treh vrst spektrofotometričnih metod za določanje antioksidativnosti spojin, kot so to hitozan, oleuropein in eugenol, ki so bili v zadnjih letih pogosto zastopani v postopku obdelave različnih tekstilnih substratov. Na osnovi rezultatov spektrofotometričnih metod, in sicer: Folin-Ciocalteu metode, analize sposobnosti redukcije in na osnovi analize sposobnosti lovljenja prostih radikalov DPPH• je bila ovrednotena antioksidativna učinkovitost testiranih spojin v smislu boljše oziroma slabše antioksidativnosti. Rezultati posameznih metod so bili temeljito proučeni na osnovi trendov naraščanja ali upadanja antioksidativne zaščite po posamezni metodi. Ugotovljeno je, da je izmed vseh testiranih spojin najbolj antioksidativno aktiven eugenol, ki mu sledi oleuropein. Nasprotno, izkazuje hitozan le malenkostno antioksidativno delovanje.
Keywords: hitozan, oleuropein, eugenol, Folin-Ciocalteu, analiza sposobnosti redukcije, 2, 2-difenil-1-pikrilhidrazil radikal (DPPH•)
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2527; Downloads: 213
Full text (1,04 MB)