| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Higiena rehabilitacijskih pripomočkov v zdravstvenih ustanovah
Edisa Odobašić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Večkratno uporabljene rehabilitacijske pripomočke je treba po uporabi pravilno reprocesirati, upoštevajoč določene higienske predpise in standarde. Procesi reprocesiranja so odgovornost in temeljna naloga vseh zdravstvenih delavcev, čeprav motiviranost zdravstvenih delavcev največ vpliva na izvajanje že omenjenih procesov. Raziskovalne metode: Pri teoretičnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature v bazah PubMed, Web of Science in Science Direct glede na vključitvene/izključitvene kriterije ter v bibliografskem sistemu COBISS in Um:nik. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Za empirični del pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na učinkovitosti dezinfekcijskih sredstev. Rezultati: V raziskavi smo vzorčili zelo različne pripomočke v dveh ustanovah, ter te po uporabi razkuževali z različnimi razkužili. Na osnovi izvedenega eksperimenta smo ugotovili, da so bila razkužila različno učinkovita pri različnih materialih, na splošno pa so bila dezinfekcijska sredstva delno učinkovita. Na njihovo učinkovitost pa vpliva veliko faktorjev. Razprava in sklep: Neustrezno reprocesirani pripomočki so izvor za okužbe, povezane z zdravstvom, ki so kazalec kakovostne obravnave pacienta. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da s pravilnim izvajanjem postopkov reprocesiranja bistveno preprečujejo nastanek okužb, povezanih z zdravstvom ter posledično umrljivostjo hospitaliziranih pacientov.
Keywords: medicinski pripomočki, razkuževanje, razkužila, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi
Published: 23.03.2021; Views: 83; Downloads: 18
.pdf Full text (610,44 KB)

2.
Ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb pri pacientih s traheostomo
Sara Vučković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Traheostoma je kirurško narejena odprtina na vratu, ki pacientom omogoča dihanje, ker pa odprtina ni zaščitena, lahko zrak prosto vstopa brez, da bi bil predhodno ogret, navlažen in očiščen. Prav zato so pacienti s traheostomo bolj dovzetni za respiratorne okužbe, ki so na prvem mestu po pogostosti in predstavljajo precejšen izziv za zdravljenje. Naš namen je ugotoviti, kako uspešno pacienti vnašajo svoje znanje o ukrepih v prakso in, ali upoštevanje ukrepov s sabo prinaša tudi manjšo obolevnost za respiratornimi okužbami. Metode: Zaključno delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedena je bila raziskava na temo poznavanja in upoštevanja ukrepov ter morebitne obolevnosti za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Kot inštrument raziskovanja je bila uporabljena anketa, ki smo jo sestavili sami na osnovi pregleda znanstvene literature. Podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo grafov in tabel. Rezultati: Za respiratorno okužbo je v času narejene traheostome obolelo že 41,8 % pacientov. Anketiranci so imeli v povprečju največ težav z obilo izločka (PV = 1,96) in s kašljem (PV = 1,96). S temi težavami smo povezali tudi pomanjkanje znanja aspiracije in primanjkljaj v metodah vlaženja zraka. Izračunali smo, da jih 59,6 % ukrepov ne pozna dovolj dobro. Kar 74,1 % si želi več dodatnega znanja in gradiv na temo respiratornih okužb in preventivnih ukrepov za preprečevanje le-teh. Razprava in sklep: Bolj bi bilo potrebno raziskati obolevnost za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester.
Keywords: pacienti s traheostomo, ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb, respiratorne okužbe, medicinska sestra
Published: 30.10.2020; Views: 107; Downloads: 43
.pdf Full text (687,05 KB)

3.
Dejavniki okužbe z izsiljevalsko programsko opremo
Vid Rupnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na uporabnike spleta vsakodnevno preži mnogo nevarnosti, denimo izsiljevalski virusi kot različne prevare, s pomočjo katerih bi se napadalci radi dokopali do denarja svojih žrtev. Najdonosnejše tehnike, ki jih uporabljajo, so različni tipi izsiljevalske programske opreme ( ang. ransomware) tako imenovani izsiljevalski virusi. Z navedenimi virusi, ki so v zadnjih letih v porastu. Napadalci ob napadu, katerega glavna funkcija je zaklep pomembnih podatkov v sistemu, od tarč zahtevajo odkupnino v zameno za pridobitev ključa, ki odklene šifrirane podatke. S porastom tehnologije se preko poenostavljanja različnih področij z IoT napravami, veča tudi možnost za nove vrste okužb. Zato je potrebno na svetovni ravni v sedanjosti, ter še bolj v prihodnosti, zavedanje dejavnikov okužbe ter uveljavljanje smernic ter napotkov za varnost pred izsiljevalsko programsko opremo v poslovne ter zasebne namene. S pravilnimi tehnikami preventivnega obvarovanja pred napadi z izsiljevalsko programsko opremo, kot so sprotno posodabljanje sistemov ter programske opreme, izdelovanje varnostnih kopij in zmožnost samozaznavanja zlonamerne spletne strani ter elektronske pošte, organizacije in tudi posamezniki zelo zmanjšajo možnost za okužbo, kar posledično pripomore k boljšemu poslovanju organizacij ter prepreči nepotrebne težave posameznikom, kot so npr. izguba podatkov, finančne posledice ter širjenje virusa med ostale uporabnike spleta. Zaradi neizogibnega razvijanja nove izsiljevalske programske opreme, ki bo imela zmožnosti za prodor v novodobne sisteme, kot so pametni avtomobili, pametni domovi, medicinska oprema ter nosljive naprave, bo za prihodnje življenje brez motenj potrebno, tudi strateško organiziranje boja proti ustvarjalcem izsiljevalske programske opreme.
Keywords: diplomske naloge, izsiljevalska programska oprema, dejavniki okužbe, grožnje
Published: 20.04.2020; Views: 393; Downloads: 60
.pdf Full text (1,60 MB)

4.
Pomen preprečevanja infektov pri bolniku z vstavljenim trajnim urinskim katetrom
Tadeja Kolmanko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Ena izmed osnovnih funkcij normalnega delovanja uropoetskega trakta je normalno izločanje urina iz telesa. Kadar prihaja do zapore sečevoda ali sečnice in posledično motenj v izločanju urina zaradi različnih bolezenskih znakov, je pogosta rešitev za izpeljavo seča uporaba trajnega urinskega katetra. Namen našega raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, kolikšno je znanje zaposlenih na področju preventivnega delovanja, rokovanja z urinskim katetrom ter izvajanja ukrepov za preprečevanje okužb pri bolniku s trajnim urinskim katetrom. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 42 zaposlenih v zdravstveni negi na oddelkih kirurgije izbrane bolnišnice. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali z računalniškimi programi: Microsoft Office Word in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Na podlagi analize smo ugotovili, da ni pomembnih statistično značilnih razlik glede na stopnjo znanja med zaposlenimi v zdravstveni negi. Iz tega lahko sklepamo, da so zdravstveni delavci kirurškega oddelka dobro seznanjeni s standardi in postopki dela, hkrati izkazujejo željo po dodatnem strokovnem izobraževanju, izvajanju delavnic na temo kateterizacije bolnika ter tako sledijo novostim. Diskusija in zaključek: Vstavljen trajni urinski kateter predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek okužb. Pomembno pri tem je, da zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo dogovorjene standarde in navodila za delo, saj le tako lahko zagotovijo strokovno izveden postopek, ki je varen za bolnika.
Keywords: urinski kateter, okužbe sečil, znanje medicinskih sester, preprečevanje okužb
Published: 02.03.2020; Views: 513; Downloads: 102
.pdf Full text (1,18 MB)

5.
Epidemiološki in mikrobiološki pristopi za spremljanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor
Božena Kotnik Kevorkijan, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Keywords: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Published: 14.01.2020; Views: 526; Downloads: 108
.pdf Full text (2,01 MB)

6.
Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni
Suzana Ratajc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovalni problem pričujočega diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni so pogoste nalezljive bolezni predšolskega otroka in vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in pravilnem ukrepanju ob pojavu nalezljivih bolezni v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše povzročitelje okužb in načine širjenja nalezljivih bolezni. Osredotočili smo se na vlogo, naloge in dolžnosti vzgojitelja pri odkrivanju bolezni, preprečevanju okužb, prepoznavanju bolezenskih znakov, simptomov in stanj, krepitvi imunskega sistema predšolskega otroka in pri svetovanje staršem. Predstavili smo tudi potrebne ukrepe, ki jim morajo slediti tako strokovni delavci kot tudi starši in vrtci ob pojavu oziroma sumu na nalezljivo bolezen. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom v vrtcu Šentjur, ki so ga izpolnjevale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj znanja in kako ukrepajo pri pojavu okužbe pri otroku. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Raziskava je pokazala, da imajo vzgojiteljice in pomočnice dovolj znanja o preprečevanju širjenja okužb ne glede na starost in delovno mesto. Ugotovili smo, da so v času izobraževanja pridobile premalo znanja z zdravstveno-preventivnega področja.
Keywords: predšolski otrok, vloga vzgojitelja, nalezljive bolezni, okužbe, preprečevanje, vrtec
Published: 08.11.2019; Views: 469; Downloads: 103
.pdf Full text (327,71 KB)

7.
Molekularna karakterizacija proti karpabenemom odpornih sevov bakterije Pseudomonas aeeruginosa iz kužnin in okolja
Andrej Golle, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Pseudomonas aeruginosa je vseprisotna okoljska oportunistična bakterija. Občasno jo osamimo kot del človeške mikrobiote. Lahko povzroča okužbe povezane z zdravljenjem in je intrinzično odporna proti številnim antibiotikom. Med maloštevilnimi zdravili, ki so na voljo za zdravljenje psevdomonasnih okužb so karbapenemi, tudi odpornost proti njim narašča. P. aeruginosa iz bolnišnic lahko prehaja v komunalni sistem odpadnih vod in v vode čistilnih naprav. Primerjali smo klinično pomembne proti karbapenemom odporne P. aeruginosa (CRPA) in CRPA iz vod dveh čistilnih naprav, ter ugotavljali prekrivanje genotipov in razlike v genih za odpornost in virulenco. V laboratoriju, kamor pošiljajo na preiskave vzorce iz več zdravstvenih ustanov, smo zbrali seve CRPA iz urina in dihal v obdobju enega leta. V istem obdobju smo mesečno vzorčili vodo iz iztoka dveh čistilnih naprav in na selektivnem gojišču osamili seve CRPA. Občutljivost za protimikrobna zdravila smo določali z disk difuzijsko metodo po EUCASTu. Seve smo tipizirali s PFGE. Za vsak pulzotip smo izbrali enega do devet predstavnikov, pri katerih smo nato določali sekvenco celotnega genoma (WGS). Na osnovi WGS smo izvedli tipizacijo MLST in analizo rezistenčnih ter virulenčnih determinant. Skupaj smo osamili 213 CRPA sevov (65 pulzotipov), 130 iz kliničnih vzorcev (38 poulzotipov) in 83 iz okoljskih vzorcev (31 pulzotipov). Večino kliničnih CRPA sevov (125 od 130 sevov in 37 od 38 pulzotipov) smo izolirali iz kužnin iz večje učne bolnišnice. Ostale klinične seve (5 od 130) smo razvrstili v 3 pulzotipe. Najpogostejšemu kliničnemu pulzotip (Pt1) je pripadalo 57 sevov (45,6 %), našli pa smo ga samo v večji učni bolnišnici. Samo dva pulzotipa (Pt17 in Pt63) sta bila tako v večji učni bolnišnici kot tudi v manjših zdravstvenih organizacijah. Okoljske CRPA seve smo porazdelili v 31 pulzotipov (26 pulzotipov iz večje čistilne naprave, 11 pulzotipov iz manjše čistilne naprave). Podobno kot med kliničnimi sevi je tudi med sevi iz čistilnih naprav prevladoval posamični pulzotip (Pt10 – 21,7 %). Prekrivanje med kliničnimi in okoljskimi pulzotipi in MLST tipi CRPA, je bilo nizko. Le 9 pulzotipov se je pojavljalo v več kot eni inštituciji (zdravstveni inštituciji/čistilni napravi). Z MLST smo med 112 analiziranimi sevi določili 49 ST. Le 10 ST je bilo tako iz kliničnih kot iz okoljskih vzorcev, med njimi po vsem svetu razširjena ST111 in ST235. Klinični in okoljski sevi CRPA so se razlikovali glede odpornosti proti antibiotikom. Večina izolatov je bila odporna samo proti imipenemu in/ali meropenemu. Pri sevih, ki so bili dodatno odporni, smo opisali devet različnih različnih vzorcev odpornosti. Klinične seve smo našli pri vseh vzorcih odpornosti, medtem ko smo okoljske seve našli le pri 4 dodatnih vzorcih odpornosti. Analiza rezistoma je potrdila gene za intrinzične mehanizme odpornosti. Našli smo tudi ene povezane s horizontalnim genskim prenosom, kot so geni za karbapenemaze (16 % sevov) in različne encime, ki modificirajo aminoglikozide. Pri 33 % sevov smo potrdili mutacije v girazi. Vsi sevi z geni za karbapenemaze so bili večkratno odporni. Z WGS smo določili tudi prisotnost virulenčnih genov med analiziranimi sevi. Glede teh se sevi iz okolja in klinični sevi večinoma niso razlikovali. Izjema so bili geni za eksotoksine Y, U, T in S. Pri večini sevov smo našli gene za Y in T, gene za U in S smo našli le pri pri 14 oz. 36 sekvenčnih tipih. Geni za S in U so bili bolj pogosti pri kliničnih sevih, medtem ko so bili geni za T bolj pogosti med okoljskimi sevi. Nizka stopnja prekrivanja med kliničnimi in okoljskimi CRPA sevi kaže, da gre za dva neodvisna rezervoarja. Klinični CRPA sevi imajo nekoliko drugačen set virulenčnih determinant in bolj raznolike vzorce odpornosti.
Keywords: Pseudomonas aeruginosa, okužbe, čistilne naprave, protimikrobna odpornost, virulenca, karbapenemi, beta-laktamaze, čistilne naprave
Published: 12.08.2019; Views: 707; Downloads: 82
.pdf Full text (2,19 MB)
This document has many files! More...

8.
9.
Uporabnost aparature morapex a v pralnici
Tjaša Mikluš, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Bolnišnično okolje predstavlja veliko nišo za razvoj patogenih organizmov. Med vektorje prenosa mikroorganizmov sodijo tudi tekstilije, ki so v negi pacienta z njim v neposrednem kontaktu. Zato je pomembno zagotavljanje ustrezne kontrole kakovosti postopkov razkuževalnega procesa tekstilij. Tako se razvijejo nove optimalne rešitve detekcije in identifikacije patogenih mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne, cenovno ugodne, hkrati pa tudi nedestruktivne. Metodologija: V raziskavi smo izvedli vzorčenje v pralnici na kritičnih kontrolnih točkah. Vzorčili smo 5 tekstilij na petih različnih mestih. Tekstilije smo zaradi sledljivosti označili s pomočjo pralne vreče. Vzorčenje je bilo izvedeno z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. Eluate smo v laboratoriju aseptično nanesli na RODAC agar plošče in po inkubaciji prešteli število kolonij in ocenili morfološki izgled kolonij Pri tem smo ugotavljali uporabnost aplikacije Morapex A aparata za kontrolo kakovosti pralnega procesa. Rezultati: Ugotovili smo, da se s pranjem v pralnici zagotovi ustrezna higiena tekstilij, v kolikor ne pride do ponovne rekontaminacije. Slednja je najpogostejša po stiku opranega perila z osebjem pralnice. Pogostejše vzorčenje z Morapex A napravo doprinese k hitrim odkrivanjem morebitnih kontaminacij pralne linije. V času raziskave se je izkazalo, da aplikacija naprave Morapex A za uporabo monitoringa higiene tekstilij le delno nadomešča uveljavljene metode, saj je vzorčenje z njo nedestruktivno in tako omogoča sledljivost vzorca, pri čemer je metoda omejena z vrsto tekstilije in števnostjo vzorcev. Sklep: Z uvedbo Morapex A aparature v kontrolo kakovosti pralnega procesa bi izboljšali sledljivost vzorca, zaradi nedestruktivnosti metode pa povečali tudi pogostost vzorčenja.
Keywords: bolnišnične okužbe, pralni proces, higiena tekstilij, RODAC agar plošče, nedestruktivna metoda.
Published: 13.07.2018; Views: 587; Downloads: 106
.pdf Full text (959,57 KB)

10.
Seznanjenost, stališče in odnos zdravstvenih delavcev do povzročiteljev bolnišničnih okužb
Ksenija Širec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opisali problematiko okužb, povezanih z zdravstvom. Opisali smo najpogostejše povzročitelje, njihove poti prenosa, raziskali strokovne smernice za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, ki zdravstveno osebje zavezuje k upoštevanju ter poudarili pomen higiene rok. Namen magistrskega dela je bil oceniti seznanjenost, stališče in odnos glede standardnih ukrepov okužb, povezanih z zdravstvom, in z njimi povezanih determinant med zdravstvenimi delavci v socialnovarstvenih ustanovah. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med zdravstvenimi delavci v dveh socialnovarstvenih ustanovah. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistisc 19. Rezultati raziskave: V raziskavi smo potrdili hipotezo, da zdravstveni delavci z višjo izobrazbo bolje poznajo povzročitelje okužb, povezanih z zdravstvom. Prav tako smo potrdilo hipotezo, da delovna doba zdravstvenih delavcev nesignifikantno vpliva na poznavanje povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Ugotovili smo tudi, da imajo zdravstveni delavci pozitivno stališče in odnos do izvajanja smernic za preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Sklep: Predvsem v zadnjih letih so bili doseženi pomembni premiki v zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom. Zdravstveni delavci imajo dobro znanje, pozitivno stališče in odnos do povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Za zmanjševanje okužb, povezanih z zdravstvom, pa sta pomembna nadzor in nenehno izobraževanje na tem področju.
Keywords: okužbe, povezane z zdravstvom, povzročitelji okužb, povezanih z zdravstvom, higiena rok, poti prenosa okužb, povezanih z zdravstvom, smernice, zdravstveni delavci.
Published: 26.01.2018; Views: 690; Downloads: 167
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica