| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv neinvazivne mehanske ventilacije na oksigenacijo pri pacientih z akutnimi pljučnimi obolenji
Jasmina Motaln, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Neinvazivna mehanska ventilacija (NIV) je medicinska tehnika za podporo dihanju brez potrebe po invazivnih postopkih, kot so endotrahealna intubacija ali traheostomija. Uporablja se pri številnih pljučnih obolenjih. Dokazano je, da pozitivno vpliva na dihanje, izboljšuje saturacijo, predihanost pljuč ter pripomore k hitrejšemu okrevanju. Namen zaključnega dela je, da na osnovi pregleda literature raziščemo, kakšen je vpliv neinvazivne mehanske ventilacije na oksigenacijo pri pacientih z akutnimi pljučnimi obolenji.
Keywords: Neinvazivna mehanska ventilacija, oksigenacija, akutna pljučna obolenja, akutna dihalna stiska
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 251; Downloads: 108
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom
Tjaša Meolic, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Kisik je zdravilo, ki rešuje življenja. Pomembno je, da terapevtsko dovajanje kisika pacientu izvajajo pristojni zdravstveni delavci, ki imajo za to ustrezne zahtevane kompetence, znanje in spretnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom ter, kateri so s tem povezani dejavniki. Metode: Raziskava je bila izvedena v mesecu juniju/juliju 2023 v eni od javnih splošnih bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 128 medicinskih sester (srednjih in diplomiranih). Med zaposlene smo razdelili anketne vprašalnike s štirimi sklopi zaprtih vprašanj, ki so bila vezana na znanje, odnos in prakso medicinskih sester glede terapije s kisikom. Pridobljene podatke iz anket smo analizirali s pomočjo dveh računalniških programov Microsoft Excel in SPSS za Windows 26.0. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Od skupno 128 sodelujočih je v raziskavi sodelovalo 71,1 % (f = 91) žensk in 28,9 % (f = 37) moških, od tega je bilo 53, 1 % (f = 68) diplomiranih medicinskih sester in 46,9 % (f = 60) srednjih medicinskih sester. Raziskava je pokazala, da ima 74,2 % anketiranih dobro raven znanja, 85,2 % anketiranih pozitiven odnos in 63,3 % anketiranih dobro raven prakse terapije s kisikom. Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo pri aplikaciji kisika zelo pomembno aktivno vlogo, zato morajo imeti pri svojem delu dobro znanje, pozitiven odnos do dela in spretnost. Priporočljivo je spodbujanje znanja in prakse z rednim usposabljanjem in z delavnicami ob delu.
Keywords: kisikova terapija, oksigenacija, kisik, znanje, odnos, praksa
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 264; Downloads: 43
.pdf Full text (1,92 MB)

3.
Varna pronacija in mobilizacija pacienta z zunajtelesno membransko oksigenacijo
Laura Pisnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO) se uporablja kot podpora pri zdravljenju najtežjih bolnikov v enotah intenzivne terapije. Zaradi pozitivnih učinkov se vse pogosteje izvajata tudi pronacija (PP) in mobilizacija takšnih pacientov. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije, ki zagotavljajo varno PP in mobilizacijo pacienta z zunajtelesno membransko oksigenacijo. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Pregled znanstvene literature smo izvedli v podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed in SAGE. Vključili smo raziskave, ki so opisovale intervencije za varno izvedbo PP in mobilizacije pacienta z zunajtelesno membransko oksigenacijo. Izvedli smo analizo in sintezo vključenih raziskav. Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Rezultati so pokazali, da je za varno PP in mobilizacijo pacienta na ECMO velikega pomena multidisciplinarno načrtovanje, ki mora biti prilagojeno vsakemu pacientu posebej. Zelo pomembno je tudi sodelovanje med vsemi člani tima, ki pa morajo biti usposobljeni za ravnanje z ECMO ter tudi za izvajanje PP in mobilizacije. Pomembne intervencije za varno izvedbo PP in mobilizacije so tudi ocena stanja pacienta, opazovanje pacienta, vbodnih mest in kanil, uporaba protokolov, monitoring in izključitev kontraindikacij. Razprava in sklep: Z uporabo intervencij, ki zagotavljajo varno PP in mobilizacijo ECMO pacienta, lahko preprečimo življenjsko nevarne zaplete in s tem pridobimo vse pozitivne učinke, ki jih imata pronacija in mobilizacija na bolnika.
Keywords: pronacija, mobilizacija, zunajtelesna membranska oksigenacija
Published in DKUM: 10.08.2023; Views: 396; Downloads: 70
.pdf Full text (970,72 KB)

4.
Intervencije za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s COVID-19
Betka Špalir-Kujavec, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen 2019 pri kritično bolnih povzroča hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Zadostna oksigenacija je za preživetje teh pacientov ključnega pomena. Ker invazivna mehanska ventilacija za zagotavljanje zadostne oksigenacije v večini primerov ne zadostuje, želimo z zaključnim delom predstaviti tri najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 ter jih medsebojno primerjati. Metode: Uporabili smo deskriptivno-opisno metodo delo. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Wiley Online Library in ScienceDirect. Iskanje literature z vključitvijo in izključitvijo smo prikazali po priporočilih PRISMA. Članke smo kritično ocenili, razvrstili po hierarhiji dokazov in predstavili v obliki tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Našli smo osem raziskav na temo pronacije, tri raziskave na temo bronhoskopije ter pet raziskav na temo inhalacijski dušikov oksid. Ugotovili smo, da je pronacija izmed izpostavljenih intervencij za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 najpogosteje uporabljena in najbolj učinkovita. Kombinacija intervencij za izboljšanje oksigenacije se je izkazala kot reševalno zdravljenje pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 s hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Razprava in zaključek: Pronacija je za izboljšanje oksigenacije in hitrejše okrevanje najučinkovitejša. Bronhoskopija je izmed izpostavljenih intervencij najmanj raziskana.
Keywords: pacienti s koronavirusno boleznijo 2019, oksigenacija, bronhoskopija, pronacija, dušikov oksid
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 696; Downloads: 123
.pdf Full text (909,78 KB)

5.
Simulacija vpliva zračne embolije na delovanje izven-telesne membranske oksigenacije
Nejc Krašna, 2022, master's thesis

Abstract: Uvod: Zračna embolija (ZE) je možen zaplet pri zdravljenju z izven-telesno membransko oksigenacijo (ECMO). ECMO ustvarja negativen tlak v venskem delu sistema in poleg krvi lahko vsrka tudi zrak. Zrak v črpalki izpodrine kri in zaustavi njeno delovanje, če preide prek membrane oksigenatorja v pacienta lahko povzroči ZE in nepopravljivo okvaro. Metode: V teoretičnem delu smo opravili pregled literature. V empiričnem delu smo opravili 460 simulacij, raziskovali smo vplive različnih količin zraka ob različnih obratih črpalke na delovanje ECMO ter preverili možnost vstopa zraka prek centralnega venskega kanala (CVK). Rezultati: Že ob najmanjši količini zraka, 1 ml, zaslišimo šumenje. Alarm za zaznavo zraka se pojavi šele, ko zrak preide prek membrane oksigenatorja v arterijski del sistema. Ob 4500 obratih v minuti že 1 ml zraka preide v arterijski del sistema, pri večji količini zraka je za prehod zraka prek membrane oksigenatorja potrebno nižje število obratov. Že 25 ml zraka popolnoma zaustavi delovanje ECMO. Nezaščiten lumen CVK predstavlja potencialno vstopno mesto zraka v pacienta in ECMO sistem. Zaprt tripotni petelinček (TP) ali odprt TP z nameščenim enosmernim ventilom sta varna zaščita pred vstopom zraka prek CVK. Sklep: Dokazali smo, da zrak v ECMO sistemu predstavlja neposredno nevarnost za pacienta, ki od medicinske sestre (MS) zahteva takojšnje ukrepanje. Šumenje je prvi in najpomembnejši zgodnji opozorilni znak. Nezaščiten lumen CVK predstavlja potencialno vstopno mesto zraka v pacienta in ECMO. Varno zaščito lumna lahko zagotovimo s TP ali nepovratnim ventilom.
Keywords: izven-telesna membranska oksigenacija, zračna embolija, urgentna komplikacija, simulacija.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 563; Downloads: 42
.pdf Full text (2,70 MB)

6.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published in DKUM: 17.07.2020; Views: 1222; Downloads: 139
.pdf Full text (2,71 MB)

7.
Nizkocenovni sistem za merjenje oksigenacije kožnih, podkožnih in možganskih tkiv s pomočjo bližnje infrardeče spektroskopije
Sašo Zemljič, 2017, master's thesis

Abstract: Bližnja infrardeča spektroskopija omogoča neinvazivno spremljanje oksigenacije tkiv. Zaradi optičnih lastnosti človeškega tkiva in vsebovanih kromofor, je svetloba bližnje infrardeče regije posebej primerna za spremljanje koncentracij oksi- in deoksihemoglobina. V magistrskem delu zasnujemo in izdelamo sistem za opravljanje meritev stopenj oksigenacije s pomočjo bližnje infrardeče spektroskopije. Izdelana naprava sestoji iz optoelektronskega senzorja in krmilnega vezja. Optoelektronski senzor sestavljajo dvobarvna svetleča dioda, ki oddaja svetlobo z valovnima dolžinama 750 in 850 nm ter par različno oddaljenih fotodiod. Za analogno digitalno pretvorbo signalov optoelektronskega senzorja skrbi krmilno vezje, ki zajete signale pošilja na osebni računalnik, kjer jih dekomponiramo in izračunamo relativne spremembe stopnje oksigenacije. Delovanje izdelanega sistema smo preverili z večkratnimi meritvami somatske in cerebralne oksigenacije zdravega preiskovanca.
Keywords: bližnja infrardeča spektroskopija, merjenje oksigenacije, somatska oksigenacija, cerebralna oksigenacija
Published in DKUM: 03.07.2017; Views: 1293; Downloads: 202
.pdf Full text (3,62 MB)

8.
PASIVNA OKSIGENACIJA BOLNIKOV MED IZVAJANJEM STISOV PRSNEGA KOŠA
Damjan Lešnik, 2016, master's thesis

Abstract: Preživetje bolnikov, ki doživijo zastoj srca izven bolnišnice, je odvisno od mnogih dejavnikov. Posamezne celice v organizmu lahko preživijo, če vsak trenutek dobijo zadostno količino kisika in ostalih hranil. Le-teh pa v času zastoja srca ne dobijo. Znano je, da je potrebno zagotoviti zgodnje temeljne in dodatne postopke oživljanja, med katere spada tudi primerna oksigenacija oz. ventilacija. Ker prvi posredovalci običajno niso vešči primerne ventilacije, smo poizkušali ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije bolnikov med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Pasivno oksigenacijo smo izvajali preko osnovnih pripomočkov za aplikacijo kisika (binazalni kateter in NRB maske). Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije z različnimi pripomočki na hemodinamske spremenljivke.
Keywords: pasivna oksigenacija, sapnična oksigenacija, neprekinjena insuflacija kisika, neinvazivna oksigenacija, oksigenacija v apneji, insuflacija v apneji, oživljanje, stisi prsnega koša, Meti HPS
Published in DKUM: 07.02.2017; Views: 1446; Downloads: 223
.pdf Full text (1,20 MB)

9.
IZVEDBA PULZNEGA OKSIMETRA Z MOŽNOSTJO KRATKOTRAJNIH MERITEV
Cvetko Pirš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo izvedbo pulznega oksimetra z možnostjo kratkotrajnih meritev arterijske oksigenacije. V uvodnih poglavjih predstavljamo pulzno oksimetrijo in njeno zgodovino. Podamo tudi zahteve za nemoteče in kratkotrajne meritve pulzne oksimetrije. Osrednji del diplomskega dela je posvečen opisu lastnih rešitev in eksperimentom, ki smo jih opravili. Strojni del pulznih oksimetrov smo rešili modularno s pomočjo dveh fotopletizmografskih (PPG) tipal ter modula s svetili treh različnih valovnih dolžin, ki ga je mogoče uporabiti z obema tipaloma. Tipali se razlikujeta predvsem v obliki, in sicer je eno točkovno, drugo tipalo pa je linijsko. Oksigenacijo smo računali s pomočjo konvencionalnega algoritma, ki temelji na Beer-Lambertovem zakonu, ki podaja povezavo med absorpcijo svetlobe ter lastnostmi snovi, skozi katero svetloba potuje. Opisujemo tudi algoritem DST, ki za računanje oksigenacije uporablja drugačni model, kot ga opisuje Beer-Lambertov zakon. Opravili smo različne eksperimente. S prvo skupino eksperimentov smo ugotavljali primernost razvite strojne opreme za zajem PPG-signalov. Z drugo skupino eksperimentov smo pridobili množico PPG-signalov, ki smo jih zajeli s pomočjo petih oseb. S temi signali smo izvedli študijo kratkotrajnih meritev, katere izsledke podajamo v zadnjih poglavjih diplomskega dela.
Keywords: Obdelava signalov, pletizmografija, pulzni oksimeter, oksigenacija, linijski senzor, srčni utrip
Published in DKUM: 30.09.2011; Views: 2730; Downloads: 263
.pdf Full text (2,60 MB)

10.
Search done in 1.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica