Search the digital library catalog

Abstract: Epidemija covid-19 je tako po svetu kot tudi v Sloveniji doprinesla k precej pogostejši uporabi mehanske ventilacije. Zaradi tega so se osvetlile težave, ki se pojavljajo pri njeni uporabi. Ena izmed strategij, ki naj bi veljala za napredno zdravljenje in vodila k doslednemu izboljšanju oksigenacije, je pronacija pacienta na mehanski ventilaciji. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv pronacije na izboljšanje oksigenacije pri pacientu na mehanski ventilaciji. V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela, natančneje metodo pregleda literature. V podatkovnih bazah Cinahl, Scopus in Pub med smo poiskali literaturo in ta proces prikazali v diagramu PRISMA. Rezultate smo prikazali v vsebinski in evalvacijski tabeli. Izbrane članke smo razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo evalvacijske tabele.V končno analizo je bilo vključenih 13 člankov. Rezultati izbranih raziskav so pokazali, da lahko na izboljšanje oksigenacije vplivajo čas pronacije, bolezen pacienta in hkratna uporaba drugih metod zdravljenja. Proniran položaj ima pozitiven vpliv na oksigenacijo pri mehanski ventilaciji. Proniran položaj lahko pripomore k izboljšanju oksigenacije pri pacientih z ARDS, z in brez covid-19, pri invazivni mehanski ventilaciji kot tudi pri uporabi neinvazivne mehanske ventilacije.
Keywords: mehanska ventilacija, pronacija, proniran položaj, oksigenacija
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 134; Downloads: 71
Full text (1,92 MB)

Abstract: Uvod: Kisik je zdravilo, ki rešuje življenja. Pomembno je, da terapevtsko dovajanje kisika pacientu izvajajo pristojni zdravstveni delavci, ki imajo za to ustrezne zahtevane kompetence, znanje in spretnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom ter, kateri so s tem povezani dejavniki. Metode: Raziskava je bila izvedena v mesecu juniju/juliju 2023 v eni od javnih splošnih bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 128 medicinskih sester (srednjih in diplomiranih). Med zaposlene smo razdelili anketne vprašalnike s štirimi sklopi zaprtih vprašanj, ki so bila vezana na znanje, odnos in prakso medicinskih sester glede terapije s kisikom. Pridobljene podatke iz anket smo analizirali s pomočjo dveh računalniških programov Microsoft Excel in SPSS za Windows 26.0. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Od skupno 128 sodelujočih je v raziskavi sodelovalo 71,1 % (f = 91) žensk in 28,9 % (f = 37) moških, od tega je bilo 53, 1 % (f = 68) diplomiranih medicinskih sester in 46,9 % (f = 60) srednjih medicinskih sester. Raziskava je pokazala, da ima 74,2 % anketiranih dobro raven znanja, 85,2 % anketiranih pozitiven odnos in 63,3 % anketiranih dobro raven prakse terapije s kisikom. Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo pri aplikaciji kisika zelo pomembno aktivno vlogo, zato morajo imeti pri svojem delu dobro znanje, pozitiven odnos do dela in spretnost. Priporočljivo je spodbujanje znanja in prakse z rednim usposabljanjem in z delavnicami ob delu.
Keywords: kisikova terapija, oksigenacija, kisik, znanje, odnos, praksa
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 376; Downloads: 63
Full text (1,92 MB)

Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen 2019 pri kritično bolnih povzroča hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Zadostna oksigenacija je za preživetje teh pacientov ključnega pomena. Ker invazivna mehanska ventilacija za zagotavljanje zadostne oksigenacije v večini primerov ne zadostuje, želimo z zaključnim delom predstaviti tri najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 ter jih medsebojno primerjati. Metode: Uporabili smo deskriptivno-opisno metodo delo. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Wiley Online Library in ScienceDirect. Iskanje literature z vključitvijo in izključitvijo smo prikazali po priporočilih PRISMA. Članke smo kritično ocenili, razvrstili po hierarhiji dokazov in predstavili v obliki tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Našli smo osem raziskav na temo pronacije, tri raziskave na temo bronhoskopije ter pet raziskav na temo inhalacijski dušikov oksid. Ugotovili smo, da je pronacija izmed izpostavljenih intervencij za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 najpogosteje uporabljena in najbolj učinkovita. Kombinacija intervencij za izboljšanje oksigenacije se je izkazala kot reševalno zdravljenje pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 s hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Razprava in zaključek: Pronacija je za izboljšanje oksigenacije in hitrejše okrevanje najučinkovitejša. Bronhoskopija je izmed izpostavljenih intervencij najmanj raziskana.
Keywords: pacienti s koronavirusno boleznijo 2019, oksigenacija, bronhoskopija, pronacija, dušikov oksid
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 757; Downloads: 147
Full text (909,78 KB)

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published in DKUM: 17.07.2020; Views: 1322; Downloads: 157
Full text (2,71 MB)

Abstract: Preživetje bolnikov, ki doživijo zastoj srca izven bolnišnice, je odvisno od mnogih dejavnikov. Posamezne celice v organizmu lahko preživijo, če vsak trenutek dobijo zadostno količino kisika in ostalih hranil. Le-teh pa v času zastoja srca ne dobijo. Znano je, da je potrebno zagotoviti zgodnje temeljne in dodatne postopke oživljanja, med katere spada tudi primerna oksigenacija oz. ventilacija. Ker prvi posredovalci običajno niso vešči primerne ventilacije, smo poizkušali ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije bolnikov med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Pasivno oksigenacijo smo izvajali preko osnovnih pripomočkov za aplikacijo kisika (binazalni kateter in NRB maske). Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije z različnimi pripomočki na hemodinamske spremenljivke.
Keywords: pasivna oksigenacija, sapnična oksigenacija, neprekinjena insuflacija kisika, neinvazivna oksigenacija, oksigenacija v apneji, insuflacija v apneji, oživljanje, stisi prsnega koša, Meti HPS
Published in DKUM: 07.02.2017; Views: 1517; Downloads: 238
Full text (1,20 MB)