| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, master's thesis

Abstract: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Keywords: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 203; Downloads: 39
.pdf Full text (3,67 MB)

2.
Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tleh
Andi Špacapan, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Keywords: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 310; Downloads: 30
.pdf Full text (3,70 MB)

3.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Keywords: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 480; Downloads: 66
.pdf Full text (2,42 MB)

4.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Keywords: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Published in DKUM: 07.05.2019; Views: 1033; Downloads: 66
.pdf Full text (1,70 MB)

5.
Zelene energije in osveščanje o njih
Boris Kojc, 2017, master's thesis

Abstract: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije. Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni. Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi. Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Keywords: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Published in DKUM: 01.09.2017; Views: 1242; Downloads: 153
.pdf Full text (1,88 MB)

6.
UPORABA GOSPODARSKEGA KAZALNIKA BDP IN PREDSTAVITEV IZBRANIH SINTEZNIH KAZALNIKOV
Irena Ratković, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem. Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve. Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Keywords: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1008; Downloads: 153
.pdf Full text (2,11 MB)

7.
Izdelava metodologije za ocenjevanje in sporočanje o okoljski uspešnosti izdelka – »izračun okoljskega odtisa« za barvne koncentrate CCMaster - masterbatch
Barbara Kolar, 2016, master's thesis

Abstract: Enotna metodologija za izračun okoljskega odtisa izdelka še ni na voljo, zato smo jo pripravili na podlagi Priporočila EU [27] za izdelek CC Master – masterbatch, podjetja Cinkarna Celje, d.d. Okoljski odtis je sodoben pripomoček za sporočanje o okoljski uspešnosti izdelka. Z njim sporočamo potrošnikom, kako izdelek vpliva na okolje, proizvajalcu pa je z uporabo metodologije omogočena identifikacija priložnosti za izboljšanje dosežkov pri porabi surovin, energentov, znižanja emisij ter zmanjšanja stroškov poslovanja. V magistrski nalogi smo postavili pravila o okoljskem odtisu izdelka, ki so pomembna za ponovljivost izračunov znotraj iste kategorije izdelkov, pa tudi za ustreznost same študije. Določili smo obseg in cilje študije, to pomeni, da smo računali okoljski odtis za izdelek v kg CO2e / kg proizvedenega barvnega koncentrata CC Master – masterbatch za leto 2012. Določili smo meje obravnavanega sistema od zibelke do vrat, ki vključujejo vhodne (surovine, transport surovin in energente) in izhodne tokove (emisije v zrak, odpadki). Ugotovili smo, da imajo največji prispevek k vrednosti okoljskega odtisa za CC Master - masterbatch surovine in njihov transport. Za primerjavo smo izračunali še okoljski odtis za CC Master – mastrerbarch za leto 2014 in ugotovili, da je vpliv izdelka na okolje v letih 2012 in 2014 približno enak. Poleg izračuna po PEF enačbi, ki predstavlja 50 : 50 pristop, smo okoljski odtis računali še po 100 : 0 in 0 : 100 pristopu. Ugotovili smo, da je najcelovitejši izmed vseh pristop 50 : 50. Izvedli smo še primerjavo izračuna s spletnim kalkulatorjem LCA Calculator in ugotovili, da spletni program v izračunu ne zajema vseh vhodnih in izhodnih tokov tako celovito kot PEF enačba, zato se pojavi razlika v izračunu. Glede na zastavljene cilje in teze magistrskega dela lahko potrdimo, da je obravnavana metodologija uporabna za izračun okoljskega odtisa izdelka in zato tudi za izračun okoljskega odtisa izdelka za druge proizvodne programe v podjetju.
Keywords: CC Master – masterbatch, okoljski odtis izdelka, PEF (RUaEP) enačba
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 1087; Downloads: 120
.pdf Full text (3,25 MB)

8.
OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVE
Tjaša Vukmanič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Keywords: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Published in DKUM: 08.07.2016; Views: 1706; Downloads: 363
.pdf Full text (1,72 MB)

9.
10.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICI
Anja Košič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Keywords: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Published in DKUM: 26.09.2014; Views: 2112; Downloads: 203
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica