1. Ocena solarnega potenciala občine slovenska bistrica in etični vidiki rabe sončne energijeŠpela Arzenšek, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Ocena solarnega potenciala občine Slovenska Bistrica in etični vidiki rabe sončne energije smo se posvetili področju energetike. Zavedamo se, da smo v življenju v veliki meri odvisni od energije, ki jo lahko pridobivamo iz različnih virov. Ker nas strokovnjaki iz leta v leto bolj opozarjajo na negativne posledice rabe neobnovljivih virov (premog, nafta, zemeljski plin), smo primorani iskati nove načine in vire, ki nam bodo tudi v prihodnje omogočali oskrbo z energijo. Alternativno možnost na tem področju predstavljajo obnovljivi viri energije (voda, veter, biomasa, sonce), ki naj bi povzročali manj škode v okolju. Namen magistrskega dela je podati oceno solarnega potenciala za občino Slovenska Bistrica, na podlagi katere bi se občina Slovenska Bistrica lahko ravnala pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov na področju energetske oskrbe.
Z geografskega vidika smo se pri ustvarjanju magistrskega dela poslužili deskriptivne in komparativne metode. Z omenjenima pristopoma smo predstavili obravnavano območje, obnovljive vire energije in njihov vpliv na okolje. Z metodo klasifikacije smo poskušali definirati pojem solarnega potenciala, z metodo kompilacije pa smo ob lastnih ugotovitvah povzeli tudi spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev, ki so v preteklosti že obravnavali izbrano tematiko. V empiričnem delu smo izdelali natančen model površja občine Slovenska Bistrica, identificirali primerne površine za namestitev solarnih panelov, identificirali že obstoječe solarne panele v občini, izračunali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah v Slovenskih Bistrici, primerjali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah med Standard Sky in Uniform Sky modelom ter ocenili solarni potencial obravnavane občine.
S filozofskega vidika smo pri predstavitvi teoretičnih izhodišč izhajali iz strokovne in znanstvene literature izbranega področja. V normativnem delu, posvečenem etičnim vidikom rabe sončne energije, smo uporabili metodo pojmovne analize in logičnokritične analize argumentov ter aplikacije uveljavljenih moralnih teorij in veljavnih moralnih načel na konkretne primere. Naš cilj je bil ovrednotiti uporabo sončne energije z vidika naših morebitnih moralnih dolžnosti do okolja in načel medgeneracijske pravičnosti ter podati možne rešitve oziroma ukrepe na področju uporabe sončne energije.
Keywords: obnovljivi viri energije, sončna energija, okoljska etika, medgeneracijska pravičnost, trajnosti razvoj
Published in DKUM: 26.10.2020; Views: 1181; Downloads: 79
 Full text (4,53 MB) |
2. Vloga poslovne etike pri zagotavljanju družbeno odgovornega ravnanja podjetjaAnja Cvetko, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava povezavo poslovne etike in družbene odgovornosti, ki bosta osrednji področji delovanja sodobnih podjetij. V okviru tega bomo podrobneje preučili teoretična izhodišča za obravnavo etike, kako le te vpliva na družbeno odgovornost in na poslovanje podjetja na splošno. Osrednji namen naloge je preučiti kako lahko s poslovno etiko vplivamo na izboljšanje družbene odgovornosti delovanja podjetij. V ta namen bomo v praktičnem delu opravili analizo študije primerov izbranih podjetij za preučitev zastavljenih ciljev. Nalogo bomo zaključili z oblikovanjem možnih predlogov za izboljšanje družbene odgovornosti podjetij.
Sodobna družba pričakujejo, da bodo podjetja sposobna z etičnimi odločitvami delovati ne samo za ustvarjanje dobička temveč, da bodo z svojimi dejanji delovala v dobro družbe in okolja. V nalogi smo ugotovili, da sta torej etičnost in družbena odgovornost ključni konkurenčni prednosti uspešnih podjetij. Še več, podjetja, ki tako delujejo imajo večji ugled v družbi ter so praviloma tudi finančno uspešnejša.
Keywords: etika, poslovna etika, družbena odgovornost, morala, okoljska odgovornost, ekonomska odgovornost
Published in DKUM: 13.11.2018; Views: 12862; Downloads: 221
Full text (778,77 KB) |
3. EKOLOŠKA USMERJENOST PREBIVALCEV MESTNE OBČINE MARIBOR - S POSEBNIM POUDARKOM NA VRTIČKARJIHMartina Vidovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Ekološka usmerjenost prebivalcev Mestne občine Maribor (MOM) s posebnim poudarkom na vrtičkarjih smo v teoretičnem delu opredelili razlike med antropocentrično in ekocentrično usmerjenostjo ter opisali različne opredelitve urbanega vrtičkarstva in mestnega kmetijstva drugod po svetu in v Sloveniji. Ekološka usmerjenost ali pogled na svet posameznika namreč pomembno vplivata na njegov odnos do okolja, prav tako pa mesto z okoljsko razvojno politiko vpliva na svoje prebivalce in mestno okolje. V empiričnem delu smo preverjali ali H1: MOM sledi trajnostnemu razvoju na področju urbanega vrtnarstva in spodbuja urbano vrtičkarstvo, katero smo ovrgli. Uporabljali smo naslednje metode: interviju z uradnimi osebami, terensko opazovanje in fotointerpretacija ter primerjava mesta Dunaj in Maribor. H2: Obstaja razlika v ekološki usmerjenosti med vrtičkarji in ne-vrtičkarji, in sicer vrtičkarji so bolj ekocentrično usmerjeni, ne-vrtičkarji pa so bolj antropocentrično usmerjeni. in H3: Obstaja razlika med vrtičkarji Urbanega eko vrta in vrtičkarji na Teznu, in sicer vrtičkarji Urbanega eko vrta so bolj ekocentrično usmerjeni, vrtičkarji na Teznu pa bolj antropocentrično usmerjeni. smo s pomočjo anketnih vprašalnikov in terenskega opazovanja ocenjevali ekološko usmerjenost anketirancev z izdelano kvalitativno mersko lestvico o ekološki usmerjenosti. Posebej smo naredili analizo vprašalnika Nove ekološke paradigme R. Dunlopa, s pomočjo katerega smo ocenili ekološko usmerjenost štirih skupin. Dobljeno oceno ekološke usmerjenosti smo nato primerjali z rezultati anketnih vprašalnikov in podali končno oceno ekološke usmerjenosti štirih skupin. Na podlagi končne ocene smo ovrgli obe hipotezi, saj nismo našli nobenih pomembnih odstopanj v ekološki usmerjenosti med vsemi štirimi skupinami.
Keywords: okoljska etika, ekocentričnost, antropocentričnost, urbano kmetijstvo, mestno kmetijstvo
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1588; Downloads: 189
Full text (6,57 MB) |
4. OKOLJSKA ZAVEST OSNOVNOŠOLCEVMihaela Bratuša, 2011, undergraduate thesis Abstract: Okoljska vzgoja ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnih institucijah in tako postaja učinkovito sredstvo, ki na dolgi rok omogoča ohranitev okolja, obenem pa je pomemben dejavnik pri dvigovanju okoljske zavesti posameznika oz. celotne družbe. Okoljsko izobraževanje zaseda vedno pomembnejše mesto pri odgovornem odnosu do narave, kar pa seveda pomeni delo na dolgi rok, saj tako širokih kompetenc, kot jih obsega okoljska vzgoja, ni mogoče osvojiti čez noč. Pomembno vprašanje, ki se nam ob vsem tem poraja pa je, ali prebujena okoljska zavest vodi tudi v temu primerno ravnanje?
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako so slovenski osnovnošolci okoljsko ozaveščeni, in ali ravnajo skladno s svojo okoljsko zavestjo. Prav tako pa nas je zanimalo ravnanje njihovih staršev, saj vemo, da se vzgoja začne ravno doma v družini. Izpostavljena sta dva okoljska projekta, ki sta v slovenskem prostoru zelo zastopana, Ekošola in Zdrava šola.
Izvedena je bila anketa, katere vzorec je zajemal 343 učencev osmih razredov, katerih šole so vključene v oba projekta (Ekošola in Zdrava šola), nekatere pa v nobenega od teh projektov. Pri iskanju razlik, ali vključenost v kateri projekt pomembno vpliva na ozaveščenost oz. na ravnanje učencev, smo našli le nekatere razlike. V nekaterih primerih učenci Zdravih šol ravnajo odgovorneje kot učenci Ekošol. Učenci Ekošol so veliko večji potrošniki kot učenci Zdravil šol, saj ti veliko manj kupujejo izdelke, ki jih nujno ne potrebujejo. Na Ekošolah imajo učitelji večji vpliv na razvijanje učenčeve pozitivne zavesti do okolja kot na Zdravih šolah. Ima pa zato družina nekoliko večji vpliv na učence v Zdravih šolah kot na Ekošolah.
Načelo vsake šole je, da vzgoji in izobrazi učence v odgovorne osebe, ki bodo v skladu s svojim znanjem in vrednotami delovali odgovorno in v korist družbe.
Keywords: okoljska etika, okoljska zavest, okoljska vzgoja, okoljsko izobraževanje
Published in DKUM: 17.06.2011; Views: 2503; Downloads: 265
Full text (979,64 KB) |
