1. Planiranje politike podjetja in strateškega razvoja na primeru podjetja Lesdom d.o.o.Gašper Žižek, 2025, master's thesis Abstract: V današnjem poslovnem okolju so podjetja nenehno soočena s hitrimi in z nepredvidljivimi spremembami, ki jih morajo hitro zaznati in se nanje učinkovito odzvati. Prilagajanje tem spremembam je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti in dolgoročne rasti. Da bi ostala konkurenčna, morajo podjetja ne le reagirati na spremembe, temveč tudi proaktivno iskati priložnosti za rast in razvoj. S stalnim spremljanjem tržnega okolja, inovacijami ter prilagajanjem strategij lahko podjetja izkoristijo spremembe v svojo korist, prepoznajo nove trende in potrebe na trgu ter jih pretvorijo v uspešne poslovne strategije. Tako se podjetja, ki uspešno izkoriščajo spremembe in nenehno iščejo možnosti za rast, bolje pozicionirajo za dolgoročni uspeh na vedno bolj dinamičnem trgu.
Magistrsko delo z naslovom "Planiranje politike podjetja in strateškega razvoja na primeru podjetja Lesdom d.o.o." obravnava nujnost nenehnega prilagajanja strategij zaradi stalnih sprememb na trgu. Delo poudarja pomen proaktivnega spremljanja tržnega okolja in učinkovitega odzivanja na te spremembe. Raziskujemo teoretične osnove strateškega managementa in politike podjetja ter njihovo aplikacijo v praksi na primeru podjetja Lesdom d.o.o., pri čemer posvečamo posebno pozornost viziji, poslanstvu, ciljem in strategijam podjetja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo preučili postopek in elemente, ki jih potrebujemo v postopku planiranaja politike podjetja v MER modelu integralnega managementa, prav tako bomo spoznali planiranje razvoja podjetja na ravni strateškega managementa in s tem povezane procese in metode planiranja razvoja na ravni strateškega managementa.
V empiričnem delu bomo spoznali in proučili družinsko podjetje Lesdom d.o.o. in njegovo možnost razvoja. Za podjetje bomo podali predloge glede politike podjetja ter predstavili predlog razvoja podjetja.
Keywords: politika podjetja, strateški management, družinsko podjetje, zunanji in notranji dejavniki, okolje podjetja, družinsko podjetje, Lesdom d.o.o.
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 34
 Full text (2,03 MB) |
2. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, undergraduate thesis Abstract: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama.
Keywords: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora.
Published in DKUM: 13.12.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,95 MB) |
3. Raziskava podjetniškega podpornega okolja na primeru podjetniškega usposabljanja v izbrani organizacijiAna Kokol, 2023, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo je ključna aktivnost, ki jo poganjajo posamezniki ali skupine s ciljem uresničevanja poslovnih priložnosti in ustvarjanja novih vrednosti. Vsakdo ima v sebi nekaj podjetniškega, a vsi niso pripravljeni sprejeti podjetniških izzivov. Podjetniška pot je vznemirljiva in tvegana, odvisno od poslovnega okolja, ki se lahko hitro in nepredvidljivo spreminja.
V diplomskem delu smo najprej opredelili procesno odločanje za podjetništvo, kjer smo predstavili prednosti in slabosti, izpostavil osebnostne lastnosti in znanja podjetnika ter opredelili korake razvoja podjetniške ideje. V nadaljevanju smo proučili podporno okolje, kakšna je njegova vloga in katere storitve ponuja. Pregledali smo tudi organizacije podpornega okolja v Sloveniji.
Na izbiro teme diplomskega dela je vplivalo predvsem delovanje podjetniških organizacij, kot je na primer ZRS Bistra Ptuj, in njihova pomoč ter podpora podjetnikom in podjetnikom začetnikom na njihovi karierni poti ob ustanovitvi in poslovanju v podjetju.
Ugotovili smo, da podporne organizacije za podjetnike pozitivno vplivajo na ustanovitev in razvoj podjetniške ideje, saj nudijo podporo na vseh področij poslovanja v podjetju. Pomagajo in usmerjajo pri administracijskem poslovanju, delijo informacije s področja marketinga in znanja podjetništva ter nudijo finančno podporo. Podjetniki se tako lažje znajdejo pri ustvarjanju podjetniške ideje in ustanovitvi lastnega podjetja.
Keywords: Podjetništvo, podporno okolje, podjetniške organizacije za podporo podjetnikom, razvoj podjetja, učinkovitost.
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 437; Downloads: 83
Full text (1,50 MB) |
4. Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij : slovenski podjetniški observatorij 2018Dijana Močnik, Mojca Duh, Katja Crnogaj, 2019, scientific monograph Abstract: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Published in DKUM: 02.08.2023; Views: 501; Downloads: 90
 Link to full text
This document has many files! More... |
5. Vpliv zaznanih sprememb večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetjaSabina Veršič, 2022, doctoral dissertation Abstract: V pričujoči doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv hitro spreminjajočega se nepredvidljivega večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetja. Zanimalo nas je kako in v kakšni meri navedeni dejavniki povzročajo negotovost (zunanjega) okolja podjetja in kako ta negotovosti vpliva na izbiro poslovnih strategij podjetja. V okviru poslovnih strategij podjetja smo se omejili na dve dobro uveljavljeni in pogosto citirani tipologiji poslovnih strategij podjetja avtorjev Miles in Snow (1978; 2003) ter Porter (1980; 1985). Nadalje pa smo empirično preverili še kako izbira poslovnih strategij vpliva na (finančno in nefinančno) uspešnost podjetja.
V empirično raziskavo smo vključili 378 podjetij. Anketirali smo največ lastnikov, ki so tudi vrhnji managerji/glavni direktorji podjetja (151 oseb ali 39,90 %), 147 lastnikov podjetja (ali 38,90 %) in 80 vrhnjih managerjev/glavnih direktorjev podjetja (ali 21,20 %). Izključno vrhnji managerji/glavni direktorji in lastniki podjetja so bili v raziskavo vključeni zato, ker le-ti tudi sprejemajo strateške poslovne odločitve vezane na izbiro poslovnih strategij podjetja, ki jim bodo podjetja sledila. V empiričnem delu doktorske disertacije smo po osnovni deskriptivni statistiki izvedli eksploratorno faktorsko analizo za oblikovanje konstruktov (večdimenzionalnih spremenljivk) raziskave ter analizo veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Testiranje konceptualnega modela (ter preverjanje hipotez Hi, i = 1, 2,..., 9) je temeljilo na uporabi komfirmatorne faktorske analize.
Tema doktorske disertacije je še posebej pomembna in aktualna v času epidemije COVID-19, ki je pokazala kako zelo je (zunanje) okolje podjetja nepredvidljivo in kakšen vpliv lahko ima na delovanje, rast, razvoj ter tudi obstoj podjetja. Pomemben prispevek doktorske disertacije se kaže v oblikovanih merskih lestvicah za ugotavljanje nepredvidljivosti (zunanjega) okolja podjetja, tipa poslovnih strategij podjetja in uspešnosti podjetja. Obstoječi merski instrumenti namreč preučujejo posamezne vidike (zunanjega) okolja podjetja, v pričujoči doktorski disertaciji pa smo se sinergijsko osredotočili na več izbranih vidikov (zunanjega) okolja podjetja.
Skladno z rezultati empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da vsi vidiki (zunanjega) okolja podjetja, razen tehnično-tehnološkega okolja podjetja, vplivajo na strateško poslovno osredotočenost podjetja (izraženo s poslovnimi strategijami podjetja). Ugotovljeno je bilo, da različne poslovne strategije podjetja različno vplivajo na izbrane vidike finančne in nefinančne uspešnosti podjetja. Rezultati pričujoče doktorske disertacije so primerni za aplikativno uporabo v praksi (npr. za podjetja, združenja podjetij, nosilce ekonomske politike idr.). Skladno z rezultati in spoznanji pričujoče doktorske disertacije izpostavljamo pomen nepredvidljivega in dinamičnega (zunanjega) okolja podjetja, ki ga morajo podjetja in druge organizacije upoštevati pri sprejemanju strateških in drugih poslovnih odločitev. Spremljanje razmer in trendov v (zunanjem) okolju ter temu skladno ukrepanje je v času nepredvidljivega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja ključnega pomena za rast, razvoj in obstoj podjetja.
Keywords: (zunanje) okolje podjetja, poslovne strategije podjetja, strateški management, proces planiranja poslovnih strategij, nepredvidljivost, mikro, mala in srednje velika podjetja, Slovenija, uspešnost podjetja
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 760; Downloads: 180
Full text (17,85 MB) |
6. Planiranje razvoja podjetja kozmetika afrodita d.o.o. z uvedbo blockchain tehnologijeLena Prosen, 2022, undergraduate thesis Abstract: Poslovno okolje je zelo dinamično in hitro spreminjajoče. Podjetje mora za svojo rast in razvoj dobro poznati svoje notranje in zunanje dejavnike, da se zna prilagoditi hitro spreminjajočim trendom in tako zadovoljiti potrebe potrošnikov. Znati mora izkoristiti svoje priložnosti, nenazadnje pa tudi slabosti poslovanja, da se podjetju lahko zagotavlja dolgoročna rast in razvoj. Predmet našega raziskovanja je slovensko kozmetično podjetje Kozmetika Afrodita, ki je eno izmed vodilnih podjetij za nego kože v Sloveniji. V kozmetični industriji se vse bolj pojavlja vprašanje naravnih izdelkov in njihove preglednosti. Potrošniki v sodobnem času pričakujejo vedno več od podjetij in njihovih proizvodov. Zdravje je eden izmed ključnih problemov, zaradi katerega so današnji potrošniki postali tako trajnostno ozaveščeni. Vedno več jih želi boljši vpogled v kozmetične proizvode in v to, kaj dajejo na svojo kožo. Zato je veliko tujih kozmetičnih podjetij v svoje poslovanje vključilo uporabo blockchain tehnologije, ki omogoča ustrezno preglednost kozmetičnih izdelkov od izvora samih sestavin do informacij končne proizvodnje. To smo proučevali tudi za Kozmetiko Afrodita. Z analizo notranjega in zunanjega okolja omenjenega podjetja smo proučili vpliv blockchain tehnologije na ti dve okolji. Z analizo STEEP smo podrobneje analizirali zunanje okolje podjetja in opredelili priložnosti in nevarnosti. S tabelo IFAS oz. sintezo notranjih dejavnikov pa smo ugotavljali prednosti in slabosti Kozmetike Afrodita. Na podlagi spoznanih notranjih in zunanjih dejavnikov smo opredelili naše ugotovitve in analizirali uvedbo blockchain tehnologije v izbrano podjetje ter njen vpliv na poslovno okolje. Digitalna transformacija podjetja in s tem uporaba tehnologije blockchain bi na Kozmetiko Afrodita vplivala zelo pozitivno v poslovnem okolju. Nova tehnologija bi podjetju omogočila izvrstno preglednost izdelkov, zaupanje potrošnikov in konkurenčnost doma in v tujini. Povečali bi se tudi prihodki. Kljub številnim prednostim smo zaznali nekaj slabosti v okolju, ki bi se pojavile z uvedbo izbrane tehnologije, vendar pa te ne zaznavamo kot tvegane.
Keywords: poslovno okolje, blockchain tehnologija, razvoj podjetja, kozmetična industrija, Kozmetika Afrodita, analiza zunanjega in notranjega okolja.
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 1075; Downloads: 179
Full text (1,77 MB) |
7. Analiza poslovnega okolja držav Beneluksa za širitev izbranega mednarodnega podjetjaMaša Kolar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družinsko podjetje Hermi, d.o.o. s sedežem v Celju, je mednarodno podjetje, ki želi svoje poslovanje razširiti tudi na ostale trge, kot je trg Beneluksa, vendar se pri tem sooča z izzivi nepoznavanja značilnosti in specifike omenjenega trga. S pomočjo PESTEL analize in Porterjevega modela petih silnic smo zato proučili poslovno okolje držav ekonomske unije Beneluks, natančneje Belgije in Nizozemske. Na podlagi pridobljenih rezultatov analiz smo s pomočjo SWOT analize identificirali obliko vstopa obliko vstopa podjetja na izbrani tuji trg preko ustanovitve komercialne podružnice. Ugotavljamo, da je vstop na trg Beneluksa za podjetje potencialno ustrezen način širitve poslovanja, vendar je za učinkovito implementacijo potrebno nadaljnje, poglobljeno proučevanje.
Keywords: mednarodno podjetništvo, internacionalizacija, poslovno okolje podjetja, Beneluks, Hermi, d.o.o.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 819; Downloads: 159
Full text (1,69 MB) |
8. Podjetniške priložnosti v lesni industrijiEnej Škrinjar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov.
V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij.
Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah.
SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov.
V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena.
V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Keywords: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1211; Downloads: 200
Full text (597,39 KB) |
9. Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetijŠpela Zemljič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Keywords: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 2228; Downloads: 567
Full text (1,52 MB) |
10. Poslovno okolje podjetja v času pandemijeLejla Gorić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela.
Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Keywords: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1789; Downloads: 415
Full text (1,26 MB) |
