1. Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijahPetra Valjavec, 2023, master's thesis Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem.
Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0.
Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka.
Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 91; Downloads: 19
 Full text (2,96 MB) |
2. Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učiteljeAmadeja Hanžekovič, 2023, master's thesis Abstract: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe.
V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov.
Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice.
Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti.
Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Keywords: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 73; Downloads: 14
Full text (1,39 MB) |
3. Vpliv fizičnega okolja in atmosfere na zaznano kakovost storitev in zadovoljstvo strank v trgovinah z oblačiliDavorin Vrentuša, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se posvetili proučevanju vsebine na področju fizičnega okolja in atmosfere ter temu, kako to vpliva na zaznavo kakovosti storitev in posledično na zadovoljstvo strank. Tako smo najprej predstavili teorijo iz domače in tuje literature, vezano na fizično okolje in atmosfero ter zadovoljstvo strank. Ugotovili smo, da s pomočjo čistoče lahko izboljšamo in vplivamo na občutke kupcev. Stranke dlje nakupujejo, če se predvaja prijetna glasba. Pri izbiri vonja prodajalne moramo upoštevati ciljno skupino. Pri ekstremnih temperaturah se kupci manj časa zadržijo v prodajalni. S pomočjo razsvetljave se poudarjajo izdelki in ustvarja zanimanje za nakupovanje. Pomembna je izbira barve prodajalne, ki bo pozitivno vplivala na vedenje kupcev. Izdelki morajo biti tako razstavljeni, da privlačijo stranke. Kakovostne storitve so bistvene za razlikovanje organizacije od konkurentov in pridobivanje konkurenčne prednosti. Tako trgovci na drobno menijo, da je to, kako zagotoviti kakovostne storitve na višjem nivoju, eno od bistvenih in viralnih strateških vprašanj.
V empiričnem delu magistrskega dela pa smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kako sta fizično okolje in atmosfera povezana z zaznano kakovostjo storitev ter kako so kakovostne storitve povezane z zadovoljstvom kupcev. Anketa je vključevala študente Ekonomsko-poslovne fakultete, stare od 19 do 30 let. V anketi je sodelovalo 110 anketirancev, od tega 23 moških in 87 žensk. Iz rezultatov anket smo ugotovili zmerno povezavo med čistočo in zaznavanjem kakovosti storitev. Glasba in vonj imata nizko povezavo s kakovostjo storitev. Tudi temperatura ima zmerno povezavo s kakovostjo storitev. Razsvetljava in barva imata nizko korelacijo z zaznavanjem kakovosti storitev. Postavitev izdelkov je zmerno povezana z zaznavo kakovosti storitev. Prav tako obstaja zmerna povezava med zaznano kakovostjo storitev in zadovoljstvom odjemalcev. Na koncu smo nekaj hipotez sprejeli, ostale pa zavrnili, saj so imele statistično neznačilne vrednosti.
Keywords: fizično okolje, atmosfera, zaznana kakovost, zadovoljstvo strank, trgovine z oblačili.
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 171; Downloads: 49
Full text (3,55 MB) |
4. Celostno vrednotenje življenjskega cikla embalaže za paradižnik iz vidika vplivov na okolje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaNika Purešević, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ta naloga predstavlja celovito oceno življenjskega cikla embalaže za paradižnik iz vidika vplivov na okolje. V nalogi so analizirane štiri različne plastične embalaže za paradižnik – polipropilenska folija, polipropilenska vrečka kombinirana s kartonsko škatlo iz valovitega recikliranega papirja, navadna plastična vrečka iz polietilena nizke gostote in škatla iz recikliranega polietilena tereftalata. Analizo vrednotenja življenjskega cikla smo izvedli z uporabo programskega orodja Open LCA in CML Centrum voor Milieukunde Leiden, metodo za vrednotenje vplivov. Rezultati so pokazali, da imata procesa proizvodnje plastične embalaže in kartonske škatle največji vpliv na okolje. Gledano skozi celoten življenjski cikel, predstavlja R PET škatla najslabšo možnost za izbiro embalaže, saj ima vpliv na večino okoljskih kazalcev izrazitejši, v primerjavi z drugimi embalažami. LDPE in PP vrečka nista tako sporni za okolje, kot pa R PET škatla ali celo sestavljena embalaža iz PP folije in kartonske škatle. Vse embalaže pa dosegajo največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja ozračja.
Keywords: življenjski cikel, plastična embalaža, polipropilen, reciklirani polietilen tereftalat, polietilen nizke gostote, vpliv na okolje
Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 103; Downloads: 17
Full text (2,25 MB) |
5. Kmetje in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Felicijan, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ko sem se odločala za temo diplomskega dela, sem pri prebiranju literature ugotovila, kako malo so kmetje cenjeni za delo, ki ga opravljajo, zato se jih kriminaliteta še toliko bolj dotakne. Tudi sama prihajam iz ruralnega okolja, zato vem, koliko je v kmetijstvu potrebnega truda, časa in veselja, da si lahko nekaj ustvariš. V primeru kriminalitete imajo kmetje ne samo finančno, ampak tudi psihično škodo. Nekatera kmetijstva so morda obsojena na propad, druga se soočijo in strmijo k rešitvam in prijavljajo kriminaliteto, da si lahko opomorejo, nekateri kmetje ne zaupajo organom pregona za preprečevanje kriminalitete in stvari vzamejo v svoje roke. Tretje kmetije same povzročajo kriminaliteto, ali zaradi slabih med sosedskih odnosov ali zato, da bi bolje preživele same, ali pa so razlogi čisto drugačni. Tudi država vedno bolj pomaga kmetom in kmetijstvom z raznimi subvencijami in izobraževanji, da se kmetijski trg lahko povzpenja na kakovosten nivo. Seveda pa ne bomo govorili le o kriminaliteti, ki je povzročena kmetom, ampak tudi o kriminaliteti, ki jo kmetje povzročajo sami. Kmetje so tiste glavne osebe, ki gredo tudi kdaj mimo zakona, da si olajšajo delo v kmetijstvu. Pa je to s strani organov za preprečevanje kriminalitete sprejemljivo? Koliko so organi pregona seznanjeni o kriminaliteti na kmetijah? Kriminaliteta predvsem na kmetijstvu je zelo kompleksen pojav in se ga splača še dodatno raziskati, saj vsaj na slovenskem ozemlju o tem ni veliko govora.
Keywords: kriminaliteta, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.12.2022; Views: 193; Downloads: 64
Full text (1,18 MB) |
6. Vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrboSara Kukovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Podaljševanje življenjske dobe je povezano z vse večjo pojavnostjo demence. Ker delež starejših močno narašča v vseh državah, bo število obolelih iz leta v leto višje. Poznamo tradicionalne oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, ki bistveno vplivajo na boljšo kakovost življenja. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je ustrezna zasnova fizičnega okolja. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, na kakšen način fizično okolje vpliva na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
Metode: V zaključnem delu je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za analizo podatkov je bila uporabljena tematska analiza.
Rezultati: Skupno je bilo od 306 zadetkov v končno analizo vključenih devet člankov. Oblikovana je bila ena glavna tema in pet podtem, s katerimi lažje razumemo vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco, in sicer: (I) arhitekturni vidiki okolja, (II) ambientalni vidiki okolja, (III) vpliv na vedenje, (IV) vpliv na počutje in (V) kakovost življenja ter vpliv na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da ima fizično okolje veliko pozitivnih vplivov na vedenje oseb z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in da vedno več ustanov namenja pozornost ustrezni zasnovi okolja.
Keywords: demenca, fizično okolje, dolgotrajna oskrba
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 185; Downloads: 47
Full text (736,55 KB) |
7. Vpliv zaznanih sprememb večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetjaSabina Veršič, 2022, doctoral dissertation Abstract: V pričujoči doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv hitro spreminjajočega se nepredvidljivega večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetja. Zanimalo nas je kako in v kakšni meri navedeni dejavniki povzročajo negotovost (zunanjega) okolja podjetja in kako ta negotovosti vpliva na izbiro poslovnih strategij podjetja. V okviru poslovnih strategij podjetja smo se omejili na dve dobro uveljavljeni in pogosto citirani tipologiji poslovnih strategij podjetja avtorjev Miles in Snow (1978; 2003) ter Porter (1980; 1985). Nadalje pa smo empirično preverili še kako izbira poslovnih strategij vpliva na (finančno in nefinančno) uspešnost podjetja.
V empirično raziskavo smo vključili 378 podjetij. Anketirali smo največ lastnikov, ki so tudi vrhnji managerji/glavni direktorji podjetja (151 oseb ali 39,90 %), 147 lastnikov podjetja (ali 38,90 %) in 80 vrhnjih managerjev/glavnih direktorjev podjetja (ali 21,20 %). Izključno vrhnji managerji/glavni direktorji in lastniki podjetja so bili v raziskavo vključeni zato, ker le-ti tudi sprejemajo strateške poslovne odločitve vezane na izbiro poslovnih strategij podjetja, ki jim bodo podjetja sledila. V empiričnem delu doktorske disertacije smo po osnovni deskriptivni statistiki izvedli eksploratorno faktorsko analizo za oblikovanje konstruktov (večdimenzionalnih spremenljivk) raziskave ter analizo veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Testiranje konceptualnega modela (ter preverjanje hipotez Hi, i = 1, 2,..., 9) je temeljilo na uporabi komfirmatorne faktorske analize.
Tema doktorske disertacije je še posebej pomembna in aktualna v času epidemije COVID-19, ki je pokazala kako zelo je (zunanje) okolje podjetja nepredvidljivo in kakšen vpliv lahko ima na delovanje, rast, razvoj ter tudi obstoj podjetja. Pomemben prispevek doktorske disertacije se kaže v oblikovanih merskih lestvicah za ugotavljanje nepredvidljivosti (zunanjega) okolja podjetja, tipa poslovnih strategij podjetja in uspešnosti podjetja. Obstoječi merski instrumenti namreč preučujejo posamezne vidike (zunanjega) okolja podjetja, v pričujoči doktorski disertaciji pa smo se sinergijsko osredotočili na več izbranih vidikov (zunanjega) okolja podjetja.
Skladno z rezultati empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da vsi vidiki (zunanjega) okolja podjetja, razen tehnično-tehnološkega okolja podjetja, vplivajo na strateško poslovno osredotočenost podjetja (izraženo s poslovnimi strategijami podjetja). Ugotovljeno je bilo, da različne poslovne strategije podjetja različno vplivajo na izbrane vidike finančne in nefinančne uspešnosti podjetja. Rezultati pričujoče doktorske disertacije so primerni za aplikativno uporabo v praksi (npr. za podjetja, združenja podjetij, nosilce ekonomske politike idr.). Skladno z rezultati in spoznanji pričujoče doktorske disertacije izpostavljamo pomen nepredvidljivega in dinamičnega (zunanjega) okolja podjetja, ki ga morajo podjetja in druge organizacije upoštevati pri sprejemanju strateških in drugih poslovnih odločitev. Spremljanje razmer in trendov v (zunanjem) okolju ter temu skladno ukrepanje je v času nepredvidljivega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja ključnega pomena za rast, razvoj in obstoj podjetja.
Keywords: (zunanje) okolje podjetja, poslovne strategije podjetja, strateški management, proces planiranja poslovnih strategij, nepredvidljivost, mikro, mala in srednje velika podjetja, Slovenija, uspešnost podjetja
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 181; Downloads: 55
Full text (17,85 MB) |
8. Motiviranost za delo v projektnem okoljuŽiva Špindler, 2022, undergraduate thesis Abstract: Motiviranost za delo je gonilo uspešnosti organizacije v tradicionalnih, pa tudi v projektno naravnanih organizacijah. Čeprav projektno delo prinaša učinkovite rezultate in cilje, ki jih organizacije želijo doseči, hkrati praviloma povzroča tudi več stresa, izčrpanosti in utrujenosti pri zaposlenih v primerjavi z delom v neprojektnem okolju.
Ali motivacijske teorije veljajo tudi za motiviranje zaposlenih v projektnem okolju? Ali so motivacijski dejavniki enaki v tradicionalnih in projektno naravnanih organizacijah? Ali so motivacijski dejavniki zaposlenih v projektnem okolju v do sedaj znanih raziskavah v tujini enaki tudi med slovenskimi projektnimi delavci?
V diplomskem delu smo iskali odgovore na navedena vprašanja, v teoretičnem delu smo obravnavali teorije motivacije, razlike med motivacijo v tradicionalnih in projektno naravnanih okoljih, ključne motivacijske dejavnike ter njihov pomen in vlogo managerjev pri motiviranosti v projektnem okolju.
V raziskavi glede motiviranosti zaposlenih v projektnem okolju v Sloveniji, ki je opredeljena v empiričnem delu diplomskega dela, smo preverjali podobnosti in razlike med do sedaj znanimi študijami in teoretičnimi podlagami ter odgovori ankentirancev zaposlenih v slovenskem projektnem okolju. Skozi delo smo tako prišli do zanimivih zaključkov, predvsem pa smo ugotovili, da ni večjih razlik med študijami v tujini ter našo raziskavo.
Keywords: motivacija, projektno okolje, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 128; Downloads: 19
Full text (1,86 MB) |
9. Varno izvajanje evolucijskih algoritmov na platformi EARS : magistrsko deloMatic Vipotnik, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo implementirali platformo za varno izvajanje naloženih evolucijskih
algoritmov. Uporabnikom omogoča, da naložijo programsko kodo, katera se neodvisno, brez
interneta zažene v zabojniku. Z zabojnikom dosežemo zelo veliko varnost gostitelja, saj po
vsakem zaključku naložene programske kode pobrišemo tako zabojnike kot vse procese,
povezane z njim. Po zaključnem zagonu naložene programske kode zna platforma pravilno
razvrstiti naloženo kodo v mape, ločiti med predolgimi zagoni, pravilnimi zagoni in zagoni z
nepravilnimi rezultati. Natančno smo opisali uporabljene tehnologije in postopke
implementacije ter opravili test odzivnosti sistema ob velikih obremenitvah.
Keywords: docker, EARS, evolucijski algoritmi, izvajalno okolje, programerska
tekmovanja
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 136; Downloads: 34
Full text (2,59 MB) |
10. Smernice za razvoj trajnostnih skladišč : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaEvelina Sakelšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Smernice za razvoj trajnostnih skladišč smo v teoretičnem delu prikazali koncept skladišč, trajnostnega razvoja podjetij, dobavne verige in skladišč, zakonodajo in direktive ter družbene, okoljske in ekonomske vidike skladišč. Poleg tega smo prikazali tudi obstoječe stanje trajnostnega razvoja skladišč, primere dobre prakse svetovnih podjetij, ki v svoje poslovanje že uvajajo koncepte trajnosti, prav tako pa smo naredili tudi kritično analizo obstoječega stanja glede na dejavnike trajnosti. Ne nazadnje smo naredili tudi predlog smernic, ki bi jih lahko upoštevala vsa skladišča, ki se odločajo za uveljavljanje trajnosti v svojem delovanju, pri tem pa smo se osredotočili na najpomembnejše vidike, ki so družbeni, okoljski in ekonomski vidik. Tako smo prikazali, da je trajnost zelo obetaven koncept tako v poslovanju različnih podjetij in dobavnih verig kot tudi pri delovanju skladišč. Ponudili smo opis različnih prednosti trajnostnega razvoja, kjer lahko izpostavimo izkoriščanje naravnih danosti okolja, upoštevanje prednosti skladišča in sodelovanje z naravo in družbo.
Keywords: okolje, skladišča, dobavna veriga, trajnost, trajnosti razvoj skladišč
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 65; Downloads: 10
Full text (848,33 KB) |
