Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage. Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok. Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Keywords: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Published in DKUM: 08.01.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (785,76 KB)

Abstract: Uvod: Možganska kap je globalni zdravstveni problem, ki je vodilni vzrok invalidnosti in drugi najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Zgodnje prepoznavanje simptomov je ključno za zmanjšanje tveganja trajnih poškodb. Uporaba predbolnišničnih presejalnih orodij lahko pomaga pri hitrejši obravnavi in oskrbi. Zgodnja prepoznava in zdravljenje možganske kapi bistveno izboljša izid in rehabilitacijo bolnikov. Pomembna je ozaveščenost javnosti in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja za prepoznavanje simptomov, kar omogoča hitrejšo oskrbo in zmanjšuje tveganje za trajne posledice. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze ter metodo kompilacije. Iskanje je potekalo v različnih podatkovnih bazah. Končni izbor člankov smo ocenili z orodjem Joanna Briggs Institutes. Rezultati: Skupno smo pridobili 406 zadetkov. Po odstranitvi duplikatov ter pregledu naslovov in povzetkov smo izbrali 12 člankov za končno analizo. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili PRISMA-diagram. Končni nabor člankov smo razvrstili po hierarhiji dokazov ter jih kritično ocenili. Razprava in zaključek: Raziskave o prepoznavanju možganske kapi v predbolnišničnem okolju so pokazale kompleksnost tega področja. Za to se uporabljajo različne lestvice, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Pomembno je izobraževanje izvajalcev za učinkovito uporabo teh orodij.
Keywords: možganska kap, lestvice za nevrološko oceno bolnika, predbolnišnično okolje
Published in DKUM: 06.01.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,60 MB)

Abstract: Ruralno okolje je oddaljeno od urbanih mestnih središč, zanj je značilno predvsem, da ima manjše število prebivalcev ter da so družbene vezi močne, kar ustvarja specifične pogoje za družbeno nadzorstvo. Prebivalci lokalnih skupnostih se med seboj dobro poznajo in so pogosto v tesnih stikih, kar vpliva na dinamiko varnostnih razmer. V diplomski nalogi smo preučevali kriminaliteto in policijsko dejavnost v ruralnih okoljih, pri čemer smo se osredotočili na razlike v stopnji kriminalitete med ruralnimi in urbanimi območji, kako policija prilagaja svojo dejavnost tem območjem ter kako lokalni prebivalci dojamejo in se soočajo s kriminaliteto v svojem okolju. Ugotovili smo, da je v ruralnih okoljih zaznana manjša stopnja prijavljene kriminalitete, vendar se zdi, da to lahko odraža prisotnost t. i. sivega polja, kjer zaradi nepoznavanja zakonodaje ali nezaupanja v pravosodni sistem prebivalci ne prijavljajo kaznivih dejanj. Pogosto se raje odločajo za samostojno reševanje težav, brez vključevanja policije ali drugih varnostnih organov. Da bi izboljšali prijavljanje kaznivih dejanj in s tem zmanjševali sivo polje, bi bilo treba ljudi ozaveščati o pravicah in postopkih prijave ter s tem tudi okrepiti zaupanje v pravosodni sistem, poleg tega pa spodbujati tesnejše stike med lokalnim prebivalstvom in policijo ter drugimi varnostnimi organi.
Keywords: kriminaliteta, policijska dejavnost, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 109
Full text (1,10 MB)

Abstract: V zaključnem delu smo predstavili ekološko kriminologijo, ekološko kriminaliteto, vojsko, okolje in vojaško kontaminacijo. Gre za multidisciplinarno področje, ki združuje spoznanja različnih družboslovnih ved, zlasti kriminologije, ekologije in prava. Ekološka kriminologija poudarja, da so vojaški posegi v okolje specifični in obsežni, ker gre za posebno obliko onesnaževanja. Na podlagi literature smo predstavili problem okoljske škode ne le v vojnih, temveč tudi v mirnodobnih obdobjih, in sicer skozi različne dejavnosti vojske, ki povzročajo onesnaževanje vseh komponent okolja. Ugotovili smo, da je vojska povzročitelj petih oblik ekološke kriminalitete, da nekatere vojske uvajajo trajnostne prakse na način, ki ne vpliva na vojaško usposabljanje, da je za sanacijo možno uporabiti biološke metode (bioremediacija in fitoremediacija) in da obstajajo načini za trajnostjo upravljanje vojaške kontaminacije, kar je ključnega pomena za zaščito okolja. Raziskovali smo ali omejevanje onesnaževanja v vojski zmanjšuje usposobljenost vojakov, ali je vojska eden največjih onesnaževalcev okolja in ali so vadišča Slovenske vojske ustrezno locirana glede na okoljske standarde. Na podlagi ugotovitev smo predlagali vključevanje ekoloških kriminologov v prihajajoči izobraževalni sistem Slovenske vojske, ustvarjanje modelov in strategij za upravljanje in monitoring vojaške kontaminacije na podlagi dobrih praks iz tujine ter premestitev določenih vadišč na lokacije, kjer bo vpliv vojaške kontaminacije na okolje manjši.
Keywords: vojska, okolje, onesnaževanje, ekološka kriminologija, magistrska dela
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,17 MB)

Abstract: V tem diplomskem delu smo preučili potenciale in izzive, ki jih kanadski trg ponuja za slovensko farmacevtsko podjetje Krka. V raziskavi smo se osredotočili na uporabo PESTEL analize kot orodja za oceno poslovnega okolja. Naša naloga je bila oceniti primernost kanadskega trga za širitev podjetja Krka, ki stremi k utrjevanju svojega položaja med vodilnimi generičnimi farmacevtskimi podjetji na svetu. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne koncepte, povezane z mednarodnim poslovanjem in pomenom analize poslovnega okolja. Pojasnili smo, kako različni dejavniki, kot so gospodarska in politična stabilnost, regulacije ter kulturne razlike, vplivajo na poslovne odločitve podjetij pri vstopu na tuje trge. Poseben poudarek smo namenili inovacijam in prilagodljivosti, ki sta v farmacevtski industriji, znani po strogih regulativah in visoki konkurenčnosti, izrednega pomena. V empiričnem delu smo izvedli podrobno analizo kanadskega trga s pomočjo PESTEL metode, ki vključuje preučevanje političnih, ekonomskih, socialnih, tehnoloških, okolijskih in pravnih dejavnikov. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da kanadski trg ponuja številne priložnosti za podjetje Krka, vendar zahteva tudi skrbno načrtovanje in prilagajanje specifičnim lokalnim razmeram. Kanada predstavlja trg z visokimi standardi in pričakovanji glede kakovosti farmacevtskih izdelkov, kar je v skladu z vizijo in poslanstvom podjetja Krka.
Keywords: mednarodno poslovanje, mednarodno poslovno okolje, PESTEL analiza, Kanada, podjetje Krka d.d.
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (864,70 KB)