1. Primerjava obvladovanja poplavnega tveganja v Sloveniji, Avstriji in Italiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAleš Jesenovec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poplave so naravna nesreča, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo čedalje pogostejše in intenzivnejše. Zaradi razvoja družbe, širjenja poselitve in urbanizacije poplave ogrožajo čedalje več ljudi in povzročajo čedalje več škode. Naravnih dogodkov na splošno ni mogoče preprečiti, vendar je njihov vpliv mogoče ublažiti. Leta 2007 je bila sprejeta tako imenovana Poplavna direktiva, ki od držav članic zahteva opredelitev poplavno ogroženih območij, pripravo kart poplavne ogroženosti in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh območjih. Dokumenti, zahtevani s Poplavno direktivo, so podlaga za učinkovito obvladovanje poplavnega tveganja v državah članicah EU. Za primer treh izbranih držav, Slovenije, Avstrije in Italije, smo pregledali podlage za obvladovanje poplavnega tveganja, ki so bile pripravljene na podlagi zahtev Poplavne direktive. Vse tri obravnavane države članice so pripravile karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti, na podlagi katerih so pripravile tudi načrte za obvladovanje poplavnega tveganja. Bistvene razlike med pristopi obvladovanja poplavnega tveganja med obravnavanimi državami se kažejo v upravni ureditvi, ki je povezana z upravnimi enotami posameznih držav (zvezne dežele, regije). Z analizo, ki smo jo izvedli v sklopu diplomskega dela, smo pokazali, da kljub temu, da so podana izhodišča za vse enaka, vsaka država članica razvija in izvaja svoje strategije ter ukrepe za obvladovanje poplavnega tveganja, ki so prilagojeni lokalnim potrebam, geografskim razmeram in upravnim ureditvam.
Keywords: poplavno tveganje, poplavna direktiva, poplavna ogroženost, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (1,51 MB) |
2. Namestitev otroka v zavod : magistrsko deloLina Peče, 2022, master's thesis Abstract: Otroci so zaradi pomanjkanja izkušenj in njihove nezrelosti ena bolj ranljivih in ogroženih skupin, ki jo je treba dodatno zavarovati. Zaradi tega uživajo posebno varstvo, ki izhaja že iz URS. URS določa, da je otrokom priznano posebno varstvo in skrb. Skladno s svojo starostjo in zrelostjo uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine. V primeru, da za otroke starši ne skrbijo ali le teh otroci nimajo, jim država zagotavlja posebno varstvo. Prav tako posebno varstvo otrokom daje tudi DZ, ki določa, da so tega varstva deležni vselej, kadar so ogroženi in to zahtevajo njihove koristi.
DZ je pri definiciji pojma otrok izhajal iz KOP in določa, da je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen v primeru, da je pred tem že pridobila popolno poslovno sposobnost.
Starševska skrb pomenijo vse pravice in obveznosti staršev, da glede na svoje zmožnosti ustvarjajo razmere, v katerih bo zagotovljen otrokov celosten razvoj. Je pravni standard, ki se zapolni v vsakem konkretnem primeru posebej. Vsak otrok je namreč drugačen in potrebuje drugačno skrb. Pri odgovornosti za varstvo in vzgojo otrok ter njihov razvoj imajo starši glavno in enako vlogo. Pri skrbi za otroka imajo prednost tudi pred državo. Starševska skrb se lahko omeji ali odvzame.
DZ ločuje tri vrste ukrepov. To so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Pogoj za izrek vseh ukrepov je vedno ogroženost otroka.
Poznamo štiri različne situacije, po katerih se lahko otroka namesti v zavod. To so odvzem otroka in namestitev v zavod z začasno odredbo, nujni odvzem otroka, ki mu sledi namestitev v zavod, ter dva ukrepa trajnejšega značaja. To sta odvzem otroka in namestitev v zavod, ter namestitev v zavod s soglasjem staršev.
Namestitev v zavod podrobneje ureja ZOOMTVI, ki določa, da je strokovni center zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov. Namenjen je vzgoji in izobraževanju otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami. Med drugim v zavodih obravnavajo otroke, ki so tja nameščeni skladno z določbami DZ.
Keywords: Ukrepi za varstvo koristi otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem otroka, načelo milejšega ukrepa, korist otroka, soglasje staršev, ogroženost otroka.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 1030; Downloads: 199
Full text (820,75 KB)
This document has many files! More... |
3. Računalniška animacija kot orodje za povečevanje družbenega ozaveščanja : diplomsko deloVeronika Verhnjak, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali možnost vpliva računalniške animacije na ozaveščenost ljudi o ogroženosti določenih živalskih vrst. To smo želeli doseči z vplivanjem na čustva gledalca. V ta namen smo izdelali animacijo, ki prikazuje zgodbo dečka ter mladičkov tigra, severnega medveda in želve, ki so zaradi različnih dejavnikov, povezanih z delovanjem človeka, ogroženi. Da bi preverili, ali smo uspešno vplivali na gledalce, smo opravili tudi anketo o razumevanju ogroženosti pred in po ogledu animacije. V diplomskem delu smo tako poiskali podobne raziskave, opisali okolje Blender 2.8 ter proces ustvarjanja naše animacije in prikazali rezultate ter ugotovitve, pridobljene s pomočjo ankete.
Keywords: računalniška animacija, ozaveščanje gledalcev, ogroženost živalskih vrst
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1056; Downloads: 122
Full text (1,43 MB) |
4. Varnost in varovanje jedrskih objektov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSimon Štebe, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali varnost in varovanje jedrskih objektov v Republiki Sloveniji. Varnost jedrskih objektov je ključnega pomena za njihovo sprejemljivost v družbi. Pomemben prispevek k varnosti je tudi ustrezno varovanje objektov. Področje varovanja je še posebej aktualno, saj se pojavljajo vedno nove oblike ogrožanja jedrskih objektov.
V diplomskem delu smo preučevali, kateri so že sprejeti ukrepi za izboljšanje fizičnega varovanje jedrskih objektov in posledično tudi kako vplivajo na njihovo varnost. Pregledali in raziskovali smo mednarodne in domače zahteve ter predpise na področju varovanja jedrskih objektov in navedli področja, ki so skupna jedrski varnosti in varovanju. Intervjuje z upravljalci jedrskih objektov smo opravili z namenom, da bi preverili, kakšno je stanje na področju varovanja jedrskih objektov v Republiki Sloveniji.
S pomočjo pridobljenih podatkov z intervjuji, s pregledom dokumentov in ostalih virov smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji za jedrsko varnost zadostno poskrbljeno, vendar z dodatnimi pomanjkljivostmi. Glavne pomanjkljivosti glede varnosti in varovanja jedrskih objektov v Republiki Sloveniji vidimo predvsem v tem, da bi lahko na tem področju zaposlili več jedrskih strokovnjakov ter dali več poudarka posodobitvi obstoječih varnostnih sistemov in praks.
Keywords: diplomske naloge, jedrski objekti, jedrska varnost, jedrsko varovanje, ogroženost jedrskih objektov
Published in DKUM: 28.09.2020; Views: 1021; Downloads: 178
Full text (1,19 MB) |
5. Ozaveščenost bivanja na poplavno ogroženem območju - študija primera občine Žalec : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaja Zorko, 2020, undergraduate thesis Abstract: Naravne nesreče so pojavi v naravi, katerih bistvena lastnost je povzročitev škode. Njihovo delovanje ogroža človeka, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Pogostost in intenziteta naravnih nesreč iz desetletja v desetletje narašča. Velik razlog za to smo ljudje. Odtujenost družbe od naravnega okolja, nevednost in zanikanje naravnih procesov vodi ljudi v nepremišljene odločitve, kot so posegi v prostor, ki pripada naravi. S tem ogrožamo svoja življenja in povečujemo škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče.
V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Poplave so v Sloveniji pogost naraven pojav, ki glede na povzročeno materialno škodo zaostaja le za sušo in točo. Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto. Vse bolj so pogoste tudi velike poplave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pojavile sedemkrat. Vsaka od teh je na območju Slovenije povzročila več kot 140 milijonov evrov škode z izjemo poplave leta 1990, katere skupna škoda je znašala 551 milijonov evrov.
Čeprav je večino poplav v Sloveniji mogoče napovedati, njihovega delovanja ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripravimo. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje sta pomembni priprava načrtov zaščite in reševanja ob poplavah na državni, regijski in občinski ravni ter ozaveščenost prebivalstva o poplavni ogroženosti njihovega območja.
Porečje reke Savinje sodi med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji. Po oceni poplavne ogroženosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Savinjsko regijo uvršča v četrti razred (velike) poplavne ogroženosti, kar velja tudi za Občino Žalec.
Prebivalci Občine Žalec se zavedajo poplavne ogroženosti njihovega območja, vendar to temelji predvsem na dogodkih iz preteklosti. Ljudi je najbolj zaznamovala poplava leta 1990, ki je pri mnogih anketirancih povzročila veliko materialno škodo. Prebivalci menijo, da so na poplave dobro preventivno pripravljeni. Po pomoč in nasvete se največkrat obrnejo na člane Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje, katerega delovanje in učinkovitost ob poplavah ocenjujejo kot odlično.
Keywords: diplomske naloge, naravna nesreča, poplave, ogroženost, poplavna območja, ozaveščenost prebivalcev
Published in DKUM: 09.09.2020; Views: 1253; Downloads: 102
Full text (611,05 KB) |
6. Občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAdriana Gjergjek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se navezuje in osredotoča na študente, ki opravljajo študentsko delo, in njihov občutek varnosti in ogroženosti na delu. V prvem delu diplomske naloge je opredeljen pojem dela, ki je temeljni pojem diplomske naloge, študentsko delo pa je kot ena izmed oblik dela. Za lažje razumevanje študentskega dela so v nalogi opredeljeni in razloženi pravni akti in ureditev študentskega dela v Sloveniji, ki se posredno in neposredno navezujejo na študentsko delo. Ker se diplomska naloga navezuje na občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu, sem poiskala statistične podatke in zakonsko opredelitev varnosti in zdravja pri delu, katero področje ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu [ZVZD-1]. Predstavljene so različne in najpogostejše oblike zlorabe študentskega dela s strani delodajalcev kot tudi s strani študentov ter vpliv študentskega dela na študente. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomske naloge je podrobneje predstavljeno nacionalno poročilo raziskave EVROŠTUDENT VI, ki je za družbeni razvoj ključnega pomena, saj iz njega boljše razumemo pogled mladih na izobraževanje in življenje v času šolanja. Izpostavljeni je sedmi sklop poročila, ki zajema glavne ugotovitve o delu študentov in njihov pogled na delo v času študija. V sklopu drugega dela je bila izvedena anketa s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1KA. Namen ankete je bil izvedeti, kako se študentje počutijo na delovnem mestu in kakšni so odnosi na delu. V anketi so izprašani imeli možnost predstaviti dogodek, ki je za njih pomenil nevarnost, ter podali odgovore o spoprijemanju z nevarnim dogodkom in posledicami po njem. Rezultati so v večini pokazali pozitivne izkušnje in mnenje o delu in dobro klimo med njimi in drugimi zaposlenimi. Največ slabih izkušenj so doživeli študentje, ki opravljajo delo v strežbi in so tako v neposrednem kontaktu s strankami. V večini primerov so študentje o dogodku obvestili nadrejenega, da uredi zadeve. Le v nekaj primerih so zaradi hujše nevarnosti morali posredovati varnostni organi.
Keywords: diplomske naloge, študentsko delo, varnost, ogroženost, študentje, delovno mesto
Published in DKUM: 12.06.2020; Views: 1106; Downloads: 180
Full text (1,64 MB) |
7. Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke ob zaznanih spremembah v okoljuMatej Šubic, Katja Eman, Matevž Bren, 2016, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Razprave in objave o vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja ljudi ter njihove morebitne ogroženosti so vedno bolj pogoste, zato je namen prispevka analizirati občutke ogroženosti prebivalcev Občine Škofja Loka zaradi negativnih sprememb v okolju in jih primerjati z občutki prebivalcev Slovenije. Na koncu avtorji na podlagi ugotovitev predlagajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja tako na ravni občine kot tudi države.
Metode:
Škofjo Loko smo izbrali zaradi neposredne bližine bivanja avtorjev in posledičnega dobrega poznavanja samega kraja in dogajanja v njem. Podatke smo zbrali z anketo med prebivalci Škofje Loke v januarju in februarju 2015. Za preverjanje hipotez o varnosti, obveščenosti, vpliva prebivalca na spremembe v okolju in mnenja o resnih zdravstvenih težavah smo uporabili t-test, za preverjanje občutka ogroženosti in ekološke aktivnosti občanov večkratno regresijo in za preverjanje razlik med spoloma diskriminantno analizo. Dobljene rezultate smo primerjali z dognanji raziskave Slovensko javno mnenje 2011.
Ugotovitve:
Občani Škofje Loke se počutijo najbolj ogrožene zaradi onesnažene vode in prsti. Občani menijo, da niso dovolj obveščeni glede negativnih sprememb v okolju, vendar se počutijo varne v primeru večje ekološke nesreče. Za razliko od državljanov Slovenije občani Škofje Loke menijo, da imajo določen vpliv na odpravljanje negativnih sprememb v okolju. Nazadnje pa smo ugotovili, da je občane strah negativnih sprememb v okolju, vendar se trenutno ne počutijo ogrožene zaradi njih.
Omejitve/uporabnost raziskave
Uporabili smo priložnostni vzorec občanov (131), zaradi česar rezultatov ne moremo brez zadržkov posploševati na celotno populacijo občanov občine Škofja Loka, a vendarle nam lahko v določeni meri služijo kot pokazatelji dogajanja.
Praktična uporabnost:
Čeprav je vzorec priložnostni, je vendarle v določeni meri pokazatelj dogajanja v občini in predstavlja dobro izhodišče za obširnejšo študijo na tem območju, saj bi bilo treba izboljšati ukrepe in obveščanje ljudi o okoljskih dejavnikih ogrožanja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek ponuja uporabna izhodišča za ukrepe v Škofji Loki in nadaljnje raziskovanje občutkov ogroženosti zaradi negativnih sprememb v okolju na lokalni in državni ravni.
Keywords: okolje, ekološka kriminaliteta, občutek ogroženost, prebivalci, Škofja Loka
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 1090; Downloads: 91
Full text (414,18 KB)
This document has many files! More... |
8. Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomoraDonna Erjavec, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka.
Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili..
Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave.
Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Keywords: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1600; Downloads: 196
Full text (1,15 MB) |
9. Ekološka ogroženost prebivalcev občine Šoštanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPetra Potočnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času se malokdo zaveda, kako pomembno je, da ohranjamo našo naravo čisto. Narava je tista, ki nam omogoča, da preživimo. Daje nam zrak, hrano, vodo in vse, kar je potrebno za naše preživetje. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je preveliko poseganje v naravno okolje in naravne dobrine ogrožajoče tudi za nas. Nihče se v nečistem okolju ne bo počutil varno, ampak se bo kaj hitro počutil ogroženo. Vse življenje živeti pod velikim oblakom dima in opazovati negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju, kjer živimo, vse to nas je privedlo do tega, da smo začeli raziskovati izbrano temo. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na ekološko ogroženost prebivalcev občine Šoštanj. Zanimalo nas je, če se prebivalci občine Šoštanj počutijo ogroženo in če svoje občutke povezujejo s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, ki s pridobivanjem toplotne in električne energije vplivata na okolje ter na ljudi, ki v tem okolju živijo. Podobnih analiz in raziskav na to temo še ni bilo narejenih, oziroma so bile tajne in nikoli dostopne javnosti ter zavržene v pozabo, saj so govorile proti vsem energetskim podjetjem. V diplomski nalogi smo raziskovali tudi zdravje v občini Šoštanj in negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju. Zanimalo nas je, ali ljudje opazijo negativne spremembe v okolju in kakšne so te spremembe. V celotni diplomski nalogi se bomo osredotočali predvsem na občino Šoštanj. V prvem delu diplomskega dela so opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na ekološko kriminaliteto in pravni okvir le-te v Sloveniji. Opisane so tudi značilnosti raziskovanega območja in največja termoelektrarna v Sloveniji, Termoelektrarna Šoštanj. Opredeljeno je tudi zdravje in umrljivost v občini Šoštanj. V drugem delu pa smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na občutke ogroženosti, in negativne spremembe v okolju ter s pomočjo ankete ugotovili stopnjo ogroženosti prebivalcev občine Šoštanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko sklepali o občutkih ogroženosti v občini Šoštanj in o negativnih spremembah, ki jih ljudje opažajo.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, okolje, varnost, ogroženost, negativne spremembe v okolju, občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj
Published in DKUM: 19.11.2019; Views: 1187; Downloads: 109
Full text (1,98 MB) |
10. Občutek in zaznavanje varnosti v lokalni skupnosti občine Vojnik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Lucija Župnek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Že od rane mladosti smo vajeni, da nam nekdo nudi varnost ter nas brani pred nevarnostmi. V prvih letih življenja nam to varnost zagotavljata starša, kasneje se naučimo, da moramo sami poskrbeti zase, ter da obstajajo različne organizacije, ki nam jo pomagajo zagotavljati. Varnost je ena izmed človekovih največjih dobrin. Tega se premalokrat zavedamo in jo zato prevečkrat jemljemo za samoumevno. V varnem okolju se počutimo zavarovane pred nevarnostmi, ki nam dnevno pretijo s strani različnih dejavnikov. Zaradi vse večjega števila novih vrst kriminalitete nam je varnost postala nujna za nemoteno vsakodnevno življenje. Ljudje se zavedajo, da niso nikjer več stoodstotno varni, vendar jim je lažje, da na to ne mislijo ali pa ne polagajo prevelike pozornosti. Ta strah jim pomagajo zmanjšati različne varnostne institucije ter varnosti ukrepi. Zaradi občutka, da nam vsakodnevno preti nevarnost, smo ljudje postali previdnejši na vseh področjih. Zaradi takih občutkov ljudje pogosteje posegajo po varnostni zaščiti in varovanju. Napredna tehnologija, ki nam omogoča večji nadzor, nam olajša življenje na različnih področjih, hkrati pa nam povzroča tudi večji strah pred kriminaliteto.
V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na varnost v lokalni skupnosti, kakšno je policijsko delo v skupnosti. Razlog, zakaj smo se odločili za takšno temo, je ta, da za lokalno skupnost Vojnik še nismo zasledili analiz in podobnih raziskav s tega področja. Ni znanih podatkov s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, preventivnih ukrepov s strani občine ali policije. Zanima nas tudi, kako institucije in lokalna skupnost sodelujejo med sabo in si pomagajo. Celotna diplomska naloga bo osredotočena na občino Vojnik, za katero še ni veliko raziskav in podatkov s področja zagotavljanja varnosti. V prvem delu diplomskega dela so najprej opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na varnost, v drugem delu pa se bomo s pomočjo ankete poglobili, kako varnost dojemajo prebivalci občine. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo lahko sklepali o varnosti v občini Vojnik, kako jo dojemajo in občutijo prebivalci, kje se po njihovem mnenju zdi, da bi varnost morali okrepiti. Sklepali bomo lahko tudi o kriminaliteti, ki je zaznana v občini.
Keywords: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, varnost, lokalna skupnost, kriminaliteta, ogroženost, policijsko sodelovanje v lokalni skupnosti
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 949; Downloads: 146
Full text (1,27 MB) |
