1. REŠEVANJE EKOLOŠKE PROBLEMATIKE POVRŠINSKE OBDELAVE LESALeon Pelcl, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi želimo prikazati stanje površinske obdelave lesa skozi razvoj in smernice za prihodnost. Dotaknili se bomo vse od vrst površinske obdelave, sredstev za nanos in načinov nanašanja premaznih sredstev. Pobliže bomo spoznali, kaj pomeni fizikalno in kemijsko utrjevanje lak filma, tako s tehnološko-fizikalne kot tudi ekološke strani. Pri tem je pomembno poznati slovenske uredbe o varovanju okolja, ki so usklajene z direktivo EU. Tu gre predvsem za direktivo o celovitem preprečevanju in nadzoru nad industrijskim obremenjevanjem okolja in pa za direktivo o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi in uredba o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila. Prav tako se je potrebno zavedati nevarnosti, določiti oceno tveganja za delovno mesto in okolje nasploh ter poznati rešitve problema s strani tehnično-tehnološkega, organizacijskega, kadrovskega in finančnega vidika.
Keywords: - evropska direktiva VOC 99/13/ES
- uredba HOS
- hlapni ogljikovodiki (VOC)
- premazna sredstva
- najboljše razpoložljive tehnike nanašanja
- utrjevanje premaznega sredstva
Published: 26.10.2016; Views: 590; Downloads: 62
 Full text (1,18 MB) |
2. Razvoj GC-FID metode za določanje frakcij ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v embalaži in živilihKristina Preskar, 2015, master's thesis Abstract: V sklopu magistrskega dela je bila razvita GC–FID metoda za ločevanje in določanje aromatskih (AOMO) in nasičenih (NOMO) ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v referenčnih vzorcih embalaže in živil v različnih koncentracijskih območjih (za karton v območju od 50 µg/g kartona do 3600 µg/g kartona, za riž od 4 µg/g riža do 288 µg/g riža in za jedilno (repično) olje od 30 µg/g jedilnega olja do 1709 µg/g jedilnega olja).
Metoda ob predhodni pripravi vzorcev z ekstrakcijo na trdni fazi (SPE) omogoča dobro ločbo NOMO in AOMO. Za določanje teh frakcij smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC–FID). Frakcije smo potrdili z uporabo internega standarda za skupini spojin pri enakih kromatografskih pogojih.
Rezultate vsebnosti analiziranih frakcij smo statistično ovrednotili z nekaterimi validacijskimi parametri, in sicer z linearnostjo, natančnostjo kot ponovljivost in obnovljivost, točnostjo in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je GC–FID metoda linearna v koncentracijskem območju od 20 µg/mL do 1440 µg/mL, s korelacijskim koeficientom (r2) nad 0,999. Potrdili smo, da je metoda ponovljiva in obnovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 25 % za frakcijo NOMO, v nekaterih primerih frakcije AOMO vrednosti odstopajo od kriterija (za cca. 25 %). LOQ za vzorec riža je bila 4 µg/g riža, za vzorec kartona 50 µg/g kartona in za vzorec jedilnega olja 30 µg/g jedilnega olja.
Keywords: ogljikovodiki mešanice mineralnih olj, embalaža, živila, ekstrakcija na trdni fazi, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, validacija
Published: 24.12.2015; Views: 1371; Downloads: 139
Full text (3,05 MB) |
3. Binary coding of algebraic Kekulé structures of catacondensed benzenoid graphsDamir Vukičević, Petra Žigert Pleteršek, 2008, original scientific article Abstract: Algebraična Kekuléjeva struktura končnega katakondenziranega benzenoidnega grafa s ▫$h$▫ šestkotniki je podana z binarno kodo dolžine ▫$h$▫. Postopek je obrnljiv in sicer lahko iz binarne kode rekonstruiramo algebraično Kekuléjevo strukturo.
Keywords: matematika, kemijska teorija grafov, benzenoidni ogljikovodiki, benzenoidni grafi, Kekuléjeve strukture, Randićeve strukture, 1-faktor, binarno kodiranje, mathematics, chemical graph theory, benzenoid hydrocarbons, benzenoid graph, Kekulé structures, algebraic Kekulé structures, Randić structures, 1-factor, binary coding
Published: 10.07.2015; Views: 613; Downloads: 74
 Link to full text |
4. DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV V ODPADKIHAndrej Cenčič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je vpeljava standardne metode za vsakodnevno analizno delo v okoljevarstvenem laboratoriju. V diplomskem delu je prikazan razvoj metode za določevanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v trdnih matricah oziroma v odpadkih. Celoten razvoj metode obsega predpriprava laboratorijskih vzorcev, izvajanje ekstrakcije in analiziranje pripravljenih ekstraktov s plinsko kromatografijo masno spektroskopijo (GC-MS). Za kvantifikacijo je bila uporabljena metoda izbranih ionov (SIM). Priprava vzorcev in ekstrakcije so bile izvedene s petrol etrom z vreliščem 40-60°C in z uporabo metode s stresanjem ali Soxhlet ekstrakcijo. Umeritvena krivulja je v območju med 1 in 10 mg/L na posamezno spojino, kar znaša med 0,20 mg/kg in 2 mg/kg posameznega PAH pri maksimalni zatehti 25g vzorca in minimalni količini ekstrakta 5ml.
Keywords: Policiklični aromatski ogljikovodiki, odpadki, Soxhlet ekstrakcija, GC/MS, plinska kromatografija, analitika odpadkov.
Published: 03.07.2015; Views: 1249; Downloads: 169
Full text (1,48 MB) |
5. ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJEUrška Červek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo.
Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče.
Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Published: 27.02.2014; Views: 1565; Downloads: 225
Full text (2,41 MB) |
6. |
7. DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV V ZEMLJINatalija Žnidar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je določiti koncentracije policikličnih aromatskih ogljikovodikov v vzorcih zemlje. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zemlji smo uporabili metodo plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MSD) in metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev v GC/MSD smo uporabili interne standarde acenaften – d10, fenantren – d10 in krizen – d12. Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija trdno – tekoče z mešanico topil n-heksana in diklorometana. Za čiščenje ekstraktov smo uporabili kolono napolnjeno s silikagelom in aluminijevim oksidom. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka (linearnost, ponovljivost, točnost, meja določljivosti, meja zaznavnosti, selektivnost in sistem zagotavljanja kakovosti). Ugotovili smo prisotnost vpliva matrice. Rezultati so pokazali, da je analizna metoda uporabna za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zemlji, saj so bili izkoristki vseh policikličnih aromatskih ogljikovodikov z izjemo naftalena ponovljivi in znotraj predpisanega kriterija.
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, plinska kromatografija z masno selektivnim detektorjem, validacija analizne metode, zemlja
Published: 24.03.2011; Views: 2726; Downloads: 375
Full text (1,77 MB) |
8. DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNICAndrej Mernik, 2010, undergraduate thesis Abstract: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Keywords: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Published: 15.07.2010; Views: 2618; Downloads: 267
Full text (3,03 MB) |
9. |
10. |
