| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Preiskovanje kraja onesnaženja okolja
Bojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti. Metode: Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete). Ugotovitve: Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih. Praktična uporabnost: Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Keywords: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Published: 05.05.2020; Views: 304; Downloads: 9
URL Link to file
This document has many files! More...

2.
Preiskava kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete - primerjava med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo
Mateja Koblar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava postopek preiskave kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete. Za kazniva dejanja ekološke kriminalitete je v večini primerov glavni razlog dobiček, saj je okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki lahko zelo drago. Včasih do onesnaženja z nevarnimi in s strupenimi snovmi lahko pride po nesreči ali iz malomarnosti, zato vseh onesnaženj okolja ne moremo definirati kot kaznivo dejanje. Ker je storilec kaznivih dejanja ekološke kriminalitete lahko vsakdo izmed nas, je tovrstna kazniva dejanja zelo težko preiskovati. Želeli smo se podrobno seznaniti s postopkom preiskave kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji ter izvesti primerjavo med obema postopkoma, kar smo naredili z uporabo različnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da imata obe državi postopek preiskave kraja kaznivega dejanja dobro urejen ter da se postopka preiskave v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, tako kot je bilo glede na skupno zgodovino pričakovati, razlikujeta le v nekaterih malenkostih. Razlika je v tem, da ima Republika Srbija opredeljene in zapisane specifičnosti pri ogledu kraja kaznivega dejanja posameznih kaznivih dejanj ekološke kriminalitete ter da nima funkcije preiskovalnega sodnika. Poleg tega se postopka razlikujeta v usposobljenosti in strokovnosti preiskovalcev, opremi in tehnologiji, v pogostosti in številu izvedenih preiskav oziroma ogledov krajev kaznivih dejanj ter strukturi kaznivih dejanj. Z namenom, da se ekološka kriminaliteta omeji, je treba krepiti ekološko zavest med državljani, s čimer je treba začeti že pri otrocih, strožje kaznovati storilce ekološke kriminalitete, dobro opremiti preiskovalce ekoloških kaznivih dejanj (nuditi strokovna izobraževanja s področja varstva oziroma varovanja okolja ter tudi več denarja, ki ga potrebujejo za izvedbo potrebnih raziskav), posvetiti več pozornosti in denarja odkrivanju naravi prijaznih snovi in materialov (obnovljivi viri energije ipd.). Najti bomo morali srednjo pot med napredkom in učinkovitim varstvom okolja, če želimo naravo ohraniti tudi za svoje potomce.
Keywords: ekološka kriminaliteta, ogled kraja, preiskovanje, preiskovalni organi, diplomske naloge
Published: 14.09.2015; Views: 970; Downloads: 87
.pdf Full text (623,71 KB)

3.
Fotografsko dokumentiranje kraja ogleda v prihodnosti
Vasja Škorjanc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V slovenski policiji je, ob pisnih oblikah dokumentiranja, fotografija najpogosteje uporabljeno dokumentacijsko gradivo in ena izmed pomembnejših orodij, ki ga uporablja pri svojem delu, še posebej na področjih ogledov kaznivih dejanj, prometnih nesreč, javnih prireditev in drugih dogodkov.
Keywords: kazniva dejanja, kraj kaznivega dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, kriminalistika, preiskovanje, kriminalistična tehnika, fotografiranje, fotografsko dokumentiranje, kriminalistična fotografija, forenzična fotografija, diplomske naloge
Published: 25.08.2015; Views: 1134; Downloads: 149
.pdf Full text (7,73 MB)

4.
Povezava ogleda kraja sumljive smrti in sodne medicine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksander Ban, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu prikazujemo pomembnost sodelovanja vseh služb na kraju ogleda sumljive smrti. Ugotavljamo, da je treba združiti znanje in predvsem izkušnje strokovnjakov različnih področij, če na vprašanja, postavljena pri preiskavah sumljivih smrti, želimo odgovoriti strokovno. Preiskovalci morajo na kraju ogleda sumljive smrti znanje združiti z izkušnjami, saj je ogled izredno pomemben, neponovljiv in zahteven ter ima v končni fazi spoznavno in dokazno vrednost. Na kraju ogleda sumljive smrti iščemo različne sledi: sledi papilarnih linij, biološke sledi, sledi obuval ter kemijske in mehanske sledi. Zavarovanje takšnih sledi, pregled trupla, ki ga opravi mrliški preglednik, in kasneje morebitna obdukcija so najpomembnejši pri preiskovanju takšnega dejanja. Treba je poudariti, da se ob izboljšavah standardov preiskav sledi s kraja kaznivega dejanja, novih tehnologijah iskanja in zavarovanja sledi, novih tehnologijah preiskav v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju ter novostih glede taktičnosti in zakonodaje pri preiskavah kaznivih dejanj izboljšujejo tudi metode na področju sodne medicine. Zaradi tega je pri preiskavi sumljive smrti izrednega pomena obdukcija, saj se včasih šele takrat ugotovi, da gre za nasilno smrt. V tujini se vedno bolj uveljavlja digitalizacija kot pripomoček oziroma inštrument za izvedbo sodne obdukcije. Osnove sodne medicine morajo poznati tudi preiskovalci, saj lahko le tako kompetentno sodelujejo in tudi razumejo sodnomedicinske strokovnjake, ki sodelujejo pri preiskavi sumljive smrti. Praksa kaže, da se na ogledu kraja sumljive smrti pojavljajo posamezne težave, in sicer tako med policisti in kriminalisti kot tudi pri zdravnikih splošne medicine, ki pridejo opravit ogled. Zdravniki splošne medicine namreč niso dovolj usposobljeni za opravljanje mrliških pregledov. Podobna težava velja tudi za policiste, ki opravljajo oglede krajev sumljive smrti, saj imajo premalo izkušenj in znanja in se velikokrat zadovoljijo le s hitrim nenatančnim ogledom. Diplomsko delo predstavlja povezavo med ogledom kraja sumljive smrti s sodno medicino. Prikazuje dejavnost preiskovalcev na kraju najdbe trupla s sumljivimi okoliščinami ter sodelovanje z zdravniki splošne medicine v vlogi mrliških oglednikov in izvedenci sodne medicine, ki opravijo obdukcijo trupla.
Keywords: sumljiva smrt, samomori, umori, uboji, obdukcije, mrliški pregledi, ogled kraja dejanja, preiskovanje, diplomske naloge
Published: 05.08.2014; Views: 1415; Downloads: 241
.pdf Full text (533,71 KB)

5.
Kriminalistična postmortalna diagnostika v konceptu prenove mrliškopregledne službe : doktorska disertacija
Aleksander Jevšek, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Z vprašanjem smrti in z njo povezanimi psihološkimi in sociološkimi vplivi na posameznika in na družbo se poglobljeno ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posebno mesto zaseda proučevanje smrti in njenih posledic v medicinski, pravni in kriminalistični znanosti. Znanstveno raziskovanje smrti v medicini je osredotočeno v patologijo njenih vzrokov in v iskanje preventivnih in kurativnih ukrepov za daljšanje človeškega življenja. Poleg te, brez dvoma najpomembnejše funkcije medicinske znanosti, pa se patologija in sodna medicina, kot pomembni veji medicine, s svojimi raziskavami ukvarjata s tistimi posmrtnimi znaki, ki kažejo na to, ali je človek umrl po naravni poti ali pa je smrt posledica dejanja ali ravnanja pokojnega ali koga tretjega. Če je naloga medicine, da nesporno ugotovi smrt, čas in njen vzrok, je naloga prava, da uredi pravno varstvo in pravna razmerja do smrti, pravno opredeli smrt in uredi vse njene pravne posledice. Ker gre v primeru smrti za pomembno pravno dejstvo, ne zadostuje zgolj, da je smrt nedvomno ugotovljena, ampak je za pravo ključno, da je natančno ugotovljen točen čas in vzrok smrti. Zato so okoliščine, v katerih je smrt nastopila, v pravu še kako pomembne. Poznavanje natančnega časa in vzroka smrti ima še poseben pomen v kriminalistiki in v kazenskem pravu. Pri nasilnih smrtih, kjer gre za sum storitve kaznivega dejanja, se pogostokrat na podlagi natančno ugotovljenega časa in vzroka smrti usmerja preiskava na točno določenega osumljenca kaznivega dejanja ali pa se s pomočjo preverjanja drugih pomembnih okoliščin, v katerih je smrt nastopila, oži krog domnevnih osumljencev. Natančna posmrtna diagnoza časa in vzroka smrti zahteva multidisciplinarno sodelovanje med policijo, ki ugotavlja pomembne okoliščine smrti, in zdravnikom, ki opravlja mrliški pregled trupla. Na podlagi navedenega obravnavamo postmortalno diagnostiko kot del kriminalistične diferencialne diagnoze in kot del medicinske posmrtne diagnostike. Na strokovnost in kakovost postmortalne diagnostike v marsičem vplivajo organizacijski in kognitivni dejavniki. Neustrezna organizacija dela v policiji in v zdravstvu, 6 pomanjkanje strokovnega usposabljanja in neustrezen sistem financiranja mrliškopregledne službe so zgolj nekateri od organizacijskih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto dela. Pomanjkanje znanj in izkušenj, napake v percepciji, ‘miselni tunel’ in negativna predispozicija pa so nekateri od množice kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na policiste, kriminaliste, zdravnike splošne prakse in izvedence sodne medicine, da postavijo napačno postmortalno diagnozo. Organizacijski in kognitivni dejavniki na področju mrliškopregledne službe ter njihov vpliv na kakovost kriminalistične in medicinske postmortalne diagnostike predstavljajo jedro raziskave. Analiziramo najpogostejše napačne postmortalne diagnoze preiskovalcev in zdravnikov ter ugotavljamo njihove vzroke in posledice. Ugotavljamo razlike v kakovosti ogledov krajev najdbe trupel v Sloveniji, ko ogled opravljajo policisti s policijskih postaj in tistimi ogledi, ki jih opravijo kriminalisti iz sektorjev kriminalistične policije, pri čemer iščemo organizacijske in kognitivne razloge za razlike v kvaliteti dela. Obstaja namreč največja verjetnost, da pride do napak pri ugotavljanju vzroka smrti v primerih, ko ogled kraja najdbe trupla opravljata policist in zdravnik, oba brez specialističnih znanj in izkušenj. Takšne situacije bi lahko preprečila ustrezna organizacija obeh vpletenih služb. Do napak prihaja tudi zaradi rutinskega reševanja problemov v zvezi z najdenimi trupli, ki jih je mogoče zmanjšati z ustreznimi vsebinami usposabljanj in spremembami v organizaciji obeh služb. V drugem delu raziskave z analizo pravnih ureditev mrliškopregledne službe v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnimi stališči ekspertov kriminalistične in sodnomedicinske stroke primerljivih držav identificiramo dobre in slabe prakse. V tretjem delu raziskave z analizo a
Keywords: kriminalistično preiskovanje, preiskovalne napake, smrtni primeri, samomori, umori, uboji, smrtne nesreče, ogled kraja kaznivega dejanja, mrliškopregledna služba, sodna medicina, postmortalna diagnostika, forenzična patologija, doktorske disertacije
Published: 16.05.2014; Views: 2075; Downloads: 397
.pdf Full text (1,81 MB)

6.
Pomen rekonstrukcije in eksperimenta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katja Vrhovski, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tako rekonstrukcija kot eksperiment sta pogosto videna preiskovalna dejanja na televiziji. V realnosti je njuna uporaba v bistveno manjšem obsegu, najpogosteje se uporablja v preiskovanju prometnih nesreč. Gre za preiskovalni dejanji, ki sta v Zakonu o kazenskem postopku najkrajše opredeljeni, a nikakor nepomembni. Rezultati oz. dognanja pridobljena z rekonstrukcijo ali eksperimentom lahko imajo velik pomen tako za nadaljevanje preiskovalnega postopka kot tudi v kazenskem postopku. Oba preiskovalna dejanja je potrebno izvajati posebej previdno saj imajo lahko malomarnost privede do napačnih rezultatov, le-ti pa lahko imajo katastrofalne posledice. V nalogi sta svoje mnenje in izkušnje o omenjenih preiskovanih dejanjih predstavila dva strokovnjaka iz tega področja.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, ogled kraja kaznivega dejanja, rekonstrukcija, eksperiment, diplomske naloge
Published: 09.08.2013; Views: 1784; Downloads: 184
.pdf Full text (428,55 KB)

7.
Analiza ogledov krajev kaznivih dejanj v Policijski upravi Celje : magistrsko delo
Uroš Rožman, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Analiza ogledov krajev kaznivih dejanj na Policijski Upravi Celje je razdeljena v tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena kriminalistična tehnika, pravna podlaga za opravljanje ogledov, kaj pomeni ogled kraja kaznivega dejanja in dogodka, kdo ga opravlja in katere so faze ogledov. V prvem sklopu so predstavljene tudi vrste sledi in kriminalističnotehnična opravila in postopki. V drugem delu je predstavljena Policijska uprava Celje. Najprej je predstavljeno geografsko območje in nekaj osnovnih podatkov, kot so površina, število občin, ki jih pokriva, in število policijskih enot, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj. Nadalje je predstavljenih nekaj statističnih podatkov, pridobljenih iz Poročila o delu Policijske uprave Celje v letu 2011, iz katerih je razvidno, koliko kaznivih dejanj se na policijski upravi dejansko obravnava, koliko jih je iz posameznih področij, koliko ogledov krajev kaznivih dejanj se opravi, koliko storilcev se identificira na podlagi papilarnih linij in koliko znaša škoda, povzročena s kaznivimi dejanji. V zadnjem delu so predstavljeni rezultati analize ogledov krajev kaznivih dejanj na Policijski upravi Celje, ki je bila izvedena na podlagi ankete, ki je zajemala 48 spremenljivk, nanašala pa se je na usposobljenost kriminalistov s področja kriminalistične tehnike, na opremo, oglede lažjih kaznivih dejanj, zavarovanje že najdenih sledi in pomoč kriminalističnih tehnikov policistom. Anketa je bila izvedena na policijskih postajah Celje in Velenje in na oddelku kriminalistične tehnike Policijske uprave Celje. V anketo so bili vključeni kriminalistični tehniki, vodstvo enot in policisti kriminalisti ter policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj. Postavljene so štiri hipoteze, ki so preverjene na podlagi faktorske analize in intervjuja s petimi kriminalističnimi tehniki, ki so iz posameznih sklopov oz. hipotez podali svoja mnenja oz. komentarje. V zaključku so predstavljene ugotovitve raziskave in napotki naročniku.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, ogled kraja kaznivega dejanja, kriminalistična tehnika, sledi, analize, PU Celje, magistrska dela
Published: 09.07.2013; Views: 1906; Downloads: 406
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
Kriminalistično tehnična dejavnost policijske uprave (PU) Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mojca Hvala, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji se število kaznivih dejanj iz leta v leto povečuje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so storilci kaznivih dejanj vedno bolj izobraženi ter poskušajo svoje slodove čim bolj zakriti, zaradi česar je delo preiskovalcev vedno bolj zahtevno. Število rešenih kaznivih dejanj je v veliki meri odvisno od kvalitetne kriminalistične preiskave kaznivih dejanj, predvsem od števila najdenih potencialnih sledi. Prispevek kriminalistične tehnike k učinkovitejšemu preiskovanju kaznivih dejanj ima izreden pomen pri novodobni kriminalistični znanosti, saj si le-te brez njenih spoznanj ne moremo več predstavljati. Znanost mora, ne glede na dejavnike, ki jo tako ali drugače omejujejo, nujno težiti k inovativnosti ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljati karseda želene učinke pri dokazovanju kaznivih dejanj. Kriminalistična tehnika je del kriminalistike, ki preučuje in uporablja najprimernejše metode in sredstva, za iskanje, zavarovanje, fiksiranje, preiskovanje in vrednotenje sledov in predmetov. Kriminalističnotehnična opravila se pričnejo z ogledom in v zvezi z ogledom kraja kaznivega dejanja ter končajo s preiskavo v kriminalističnotehničnem laboratoriju, katerega ugotovitve se prenesejo na glavno obravnavo. Kriminalistični tehniki morajo svoje delo opravljati dosledno in predvsem strokovno, da se vsi najdeni sledovi ohranijo in tako na sodišču ne izgubijo svoje dokazne vrednosti. Na Policijski upravi Celje se nahaja oddelek kriminalistične tehnike SKP PU Celje, ki je sodobna, dobro opremljena enota, namenjena za zagotavljanje neposrednega ukrepanja in vodenje zahtevnih kriminalistično-tehničnih nalog, sodelovanje pri ogledih krajev kaznivih dejanj, izvajanje postopkov dokumentiranja, iskanja in zavarovanja sledi, sodelovanje pri rekonstrukcijah, hišnih preiskavah, obdukcijah in ekshumacijah, daktiloskopiranje in fotografiranje osumljencev kaznivih dejanj, vodenje daktiloskopske zbirke ter ugotavljanje identitete osumljencev kaznivih dejanj ali neznanih trupel. Poleg naštetih opravil, se kriminalistična tehnika vključuje še na mnogo drugih področjih, zato je njen prispevek k učinkovitemu preiskovanju zagotovo zelo velik.
Keywords: kriminalistika, kriminalistična tehnika, forenzika, ogled kraja kaznivega dejanja, analize, primeri, diplomske naloge
Published: 13.05.2013; Views: 2260; Downloads: 230
.pdf Full text (1,29 MB)

9.
Ogled kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Doroteja Novak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o ogledu kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca v naši državi, kjer se pojavi vprašanje definicije tega dejanja. Ogled je eno od osrednjih preiskovalnih dejanj, saj je na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja. Zlasti pa zavzema ogled pomembno mesto med preiskovalnimi dejanji zato, ker se na ta način lahko organ kazenskega postopka sam neposredno prepriča o obstoju ali neobstoju kakšnega dejstva. Ogled kraja dejanja je tako neločljiva celota iskanja, zbiranja in ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za spoznavanje resnice v kazenskem postopku, ter fiksiranja in procesnega zavarovanja dokazov, ki jih sodišče potrdi in uporabi za dokazovanje krivde šele na glavni obravnavi. Torej sta pri ogledu enako pomembni tako aktivno-miselno-zaznavna dejavnost kot dokazna dejavnost. Ogled je po značaju lahko operativno-taktično dejanje ali formalno preiskovalno dejanje, po času je lahko v predkazenskem postopku ali v preiskavi ter med glavno obravnavo in izven nje, po izvajalcu pa ga lahko opravlja policist, kriminalist ali preiskovalni sodnik. Najpogosteje se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje še pred formalnim sklepom o preiskavi. Takoj, ko je odkrito dejanje, ki vsebuje znamenja kaznivega dejanja, je treba kraj pregledati, da se potrdi sum o kaznivem dejanju, da se zberejo dokazi in izsledi storilec. Dotaknila se bom prenove kazenskega postopka, katerega osnutek je ministrstvo za pravosodje že leta 2008 objavilo na svoji spletni strani. Nujnost prenove kazenskega postopka zajema tudi spremenjena zasnova postopka, v katerem bi imeli policija, državni tožilec in sodišče bistveno spremenjeno vlogo. V preiskovalnem postopku bi tako preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, vlogo garanta obdolženčevih pravic pa bi opravljal predobravnavni sodnik. Navedeni so tudi razlogi za odpravo preiskave in instituta preiskovalnega sodnika.
Keywords: kazniva dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, preiskovalni sodniki, tožilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Published: 23.10.2012; Views: 3296; Downloads: 599
.pdf Full text (267,03 KB)

10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica