| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Poslovanje v offshore gospodarskih družbah in preprečitev gospodarske kriminalitete : diplomsko delo
Anja Cedilnik, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: gospodarske družbe, offshore podjetja, gospodarska kriminaliteta, davčne utaje, preprečevanje, odkrivanje, diplomske naloge
Published: 29.08.2011; Views: 1263; Downloads: 224 
(1 vote)
.pdf Full text (721,43 KB)

2.
DAVČNE OAZE
Goran Knežević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti vrste davčnih oaz in njihove značilnosti, ter možne načine legalnega izogibanja plačevanja davčnih obveznosti na globalni ravni in pri nas. Predstavil sem nekatere vrste davčnih oaz, ter podkrepil njihove značilnosti s primeri najzanimivejših držav, ki veljajo za davčne oaze. Prav zaradi tega sem izpostavil dejavnike, zaradi katerih se odločajo za izbiro posamezne davčne oaze. Pri izboru prihaja do pozitivnih in negativnih učinkov predvsem pri poslovanju. Še posebej sem izpostavil zlorabe davčnih oaz. Da ne bi prihajalo do zlorab, ter prevelikega vpliva na delovanje davčnih oaz, sem opisal še ukrepe Evropske unije in drugih organizacij, ki delujejo v ta namen. Če sem se v teoretičnem delu osredotočil na davčne oaze na splošno, ter na elemente, ki so povezani z davčnimi oazami bolj na globalni ravni, sem v empiričnem delu opisal delovanje davčnih oaz v povezavi s slovenskimi podjetji ter slovenskim gospodarskim prostorom. Želel sem predstaviti nekatere primere slovenskih podjetij in vplivnih ljudi iz slovenskega gospodarstva, ki so povezani z delovanjem v davčnih oazah po svetu.
Keywords: Ključne besede: Davčne oaze, vrste davčnih oaz, offshore podjetja, davčna konkurenca, pranje denarja, dvojno obdavčevanje.
Published: 19.01.2012; Views: 4388; Downloads: 909
.pdf Full text (334,15 KB)

3.
OBRAVNAVA DAVČNIH OAZ V DRŽAVAH EU
Mateja Ošlak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Davčna oaza ima mnogo definicij in opisov, vsem pa je skupno, da gre za območje kjer se za dohodke, dobičke in premoženje ne zaračunava davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v večini drugih držav. Slovenija tako kot davčne oaze oz. območja z nižjo obdavčitvijo imenuje vse države, ki imajo obdavčitev dobičkov nižjo od 12,5 %. Izraz davčna oaza nekateri viri poimenujejo tudi davčni raji, offshore centri, offshore finančna središča itd. Že skozi zgodovino se je izkazalo, da davčne oaze so obstajale, obstajajo in bodo obstajale kar ima seveda vpliv na globalni ravni. Poznamo več vrst davčnih oaz, kakor tudi delitev po raznovrstnih kriterijih. Obstoj teh oaz pa ima seveda tako pozitivne kot negativne vplive na matično državo kot tudi samo davčno oazo. Obstoj davčnih oaz pa žal ni samo legitimne narave ampak se pojavljajo tudi vse pogostejše zlorabe v smislu davčne utaje in pranja denarja. Podrobneje se je naredila tudi primerjava med obdavčitvijo na Cipru, Lihtenštajnu in Luksemburgu, ki veljajo za priljubljeno davčno oazo in Slovenijo, katera pa žal sega v sam vrh vezano na obdavčitev. Ravno zaradi visokih obdavčitev na vseh področjih, se Slovenija sooča z begom in prenosom kapitala v države z ugodnejšo obdavčitvijo, ki je lahko včasih tudi nična.
Keywords: davčne oaze, pranje denarja, dvojna obdavčitev, offshore podjetja, OECD
Published: 05.07.2016; Views: 716; Downloads: 133
.pdf Full text (1,31 MB)

4.
Kanaliziranje finančnih sredstev v davčne oaze
Rok Guček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Davčne oaze so države z veliko stopnjo tajnosti, ki imajo ugodne ali ničelne davčne obremenitve za tuja podjetja. V sami medsebojni konkurenci se odločajo za razvoj na posameznih področjih. V davčne oaze se steka ogromno finančnih sredstev, ki so lahko pridobljena na legalen ali kriminalen način. Tako se tudi v Slovenji srečujemo s pojavom transakcij v davčne oaze. Čeprav je Slovenija ena od najbolj varnih držav, se srečujemo s kriminaliteto belih ovratnikov in utajo davkov. Zato je bil namen diplomske naloge v teoretičnem delu predstaviti osnovne pojme, vezane na davčno oazo, vrste davčnih oaz in samo njihovo zlorabo. Cilj v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali se posamezniki in podjetja odločajo za prenos finančnih sredstev v davčne oaze, da bi se izognili plačevanju davkov. Zanimalo nas je tudi, kakšni so ukrepi Slovenije v boju proti davčnim oazam in utaji davkov. Ugotovili smo, da je večina transakciji, ki so izvedene v davčne oaze, izpeljana zaradi izogibanja plačevanju davkov. Ugotovili smo tudi, da je slovenska zakonodaja v boju proti davčnim oazam dobra, saj smo po mednarodni oceni ena najbolj varnih in transparentnih držav. Vendar smo mnenja, da ne glede na slednji podatek, potrebujemo konstantno izvajanje inšpekcijskih nadzorov, sprememb v zakonodaji in sankcioniranje kršitev.
Keywords: diplomske naloge, davek, davčne oaze, podjetja offshore, davčna zakonodaja
Published: 07.10.2019; Views: 77; Downloads: 12
.pdf Full text (542,73 KB)

5.
OFFSHORE PODJETJA IN NOVA PRAVILA V EU
Alex Masten, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih je zaradi razkritij dokumentov, kot so Panamski papirji in rajski papirji, obdavčitev in s tem pojav offshore podjetij postala zelo aktualna tema, ki se redno pojavlja v novicah. Na eni stani vzbuja zanimanje množice za boljše razumevanje tega globalnega fenomena, medtem ko na drugi strani povzroča skrbi in predstavlja velik izziv državam in mednarodnim organizacijam, ki se borijo proti njihovemu izkoriščanju za različne namene. Čeprav se lahko offshore podjetja uporabljajo za legalne in upravičene namene, je med njimi veliko število navideznih podjetij, ustanovljenih z razlogom izigravanja davčnih sistemov domicilnih držav, ki so v večini primerov razvite države s tradicionalnimi visokimi davčnimi stopnjami in dobro urejenim davčnim režimom. Po več desetletjih izkoriščanja agresivnih davčnih struktur je v ospredje stopil predvsem negativen pomen, ki ga lahko imajo davčni sistemi posameznih davčno preveč sproščenih jurisdikcij na gospodarstvo drugih držav, ki kot posledico doživljajo izgubo davčnih prihodkov iz naslova obdavčenja in se vse težje ščitijo pred t. i. erozijo nacionalne davčne osnove zaradi podjetij in posameznikov, ki uporabljajo vedno kompleksnejše strukture čezmejnega načrtovanja. Stopili smo v »vročo« fazo regulacije, predvsem na področju avtomatične izmenjave podatkov, ki predstavlja glavno orodje v boju proti davčnim utajam. Pri omejevanju uporabe offshore podjetij za uživanje davčnih ugodnosti ima pomembno vlogo tudi nova Direktiva sveta (EU) 2018/822, znana tudi kot DAC6, saj so sprejeti ukrepi daljnosežni in najbolj obširni do zdaj, saj gre za obsežno in podrobno poročanje o čezmejnih davčnih ureditvah vse do končne ravni vpletenih posameznikov oz. upravičenih lastnikov. S tem ko postaja zakonodaja na tem področju vedno bolj obsežna in stroga, se postavlja vprašanje, ali se offshore industrija, ki je v preteklih letih doživljala nenehno rast, počasi približuje začetku svojega konca.
Keywords: Offshore podjetja, »shell podjetja«, Lafferjeva krivulja, agresivno davčno načrtovanje, seznam nekooperativnih jurisdikcij, DAC6.
Published: 16.12.2019; Views: 120; Downloads: 26
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica