| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije
Aida Ajdinović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši. Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Keywords: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Published: 07.05.2021; Views: 96; Downloads: 27
.pdf Full text (745,39 KB)

2.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published: 07.04.2021; Views: 129; Downloads: 56
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019
Blaž Lesjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Keywords: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Published: 26.01.2021; Views: 130; Downloads: 27
.pdf Full text (1,18 MB)

4.
Vloga ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri odkrivanju in preprečevanju napadov za porazdeljeno zavrnitev storitev
Kristina Stojchevska, 2020, master's thesis

Abstract: Napadi DDoS (napadi za porazdeljeno zavrnitev storitev) sodijo med najbolj razširjene kibernetske grožnje, ki predstavljajo visoko tveganje za neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Pomembno vlogo v sistemu odzivanja imajo upravljavci internetne infrastrukture, ki nadzirajo internetni promet. Visoka razširjenost napadov DDoS se pripisuje predvsem vse večji uporabi internetnih storitev, digitalizaciji družbe in gospodarstva ter pomanjkanju investicij v sodobnejše varnostne mehanizme. Pregled literature nakazuje na pomanjkanje znanstvenih raziskav o aktualnih izzivih in učinkovitih pristopih k soočanju z napadi DDoS, še posebej skozi prizmo ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Namen magistrskega dela je proučiti trende na področju napadov DDoS in vlogo ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri soočanju s tovrstno grožnjo. Skladno s tem je bila izvedena dvodelna raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje napadov DDoS v Sloveniji, analizirane so bile vloga in rešitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev v sistemu odzivanja ter njihove izkušnje. V prvem delu je bila izvedena študija primerov realnih napadov DDoS, v drugem delu pa intervjuji s strokovnjaki iz prakse. Rezultati kažejo, da se v Sloveniji ponudniki telekomunikacijskih storitev najpogosteje soočajo z volumetričnimi napadi DDoS manjšega obsega, med najbolj izpostavljene pa sodijo protokoli na transportnem sloju. Ponudniki telekomunikacijskih storitev ustrezno skrbijo za nadzor in omejevanje internetnega prometa, prav tako ponujajo dodatne storitve anti-DDoS, medtem ko naprednejših varnostnih mehanizmov še ne uporabljajo. Izvirnost magistrskega dela je v sistematični proučitvi narave tovrstne kibernetske grožnje in analizi njene pojavnosti v Sloveniji.
Keywords: telekomunikacije, telekomunikacijske storitve, ponudniki, kibernetska varnost, napadi DDos, zaznavanje, odzivanje, magistrska dela
Published: 08.06.2020; Views: 313; Downloads: 30
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
Vplivi konfliktov na organizacijsko klimo
Simona Škrilec, 2018, master's thesis

Abstract: V vsakdanjem življenju, tako zasebnem kakor tudi poslovnem, tvorimo medosebne odnose z različnimi ljudmi na različnih ravneh. Uspešni odnosi med dvema ali več posamezniki so pogojeni s komunikacijo, sodelovanjem, z zaupanjem in predvsem s spoštljivim odnosom do vseh udeležencev v organizaciji. Zaposleni tako gojijo večjo pripadnost in zaupanje do organizacije, kar pomeni, da se na tak način ustvarja pozitivna organizacijska klima. Čim prijetnejša je ta, tem zadovoljnejši in motivirani so zaposleni, kar posledično vpliva na večjo produktivnost. V nasprotnem primeru pa je slaba organizacijska klima odraz slabih medosebnih odnosov in pomanjkljivega komuniciranja, ki je posledica konfliktov in drugih oblik izražanja nezadovoljstva. Konflikt najpogosteje razumemo kot nasprotovanje, neskladje, prepir ali nesporazum, ki ga povzročajo različne situacije. Vsak konflikt, ki nastane v organizaciji, vpliva na zaposlene, kakor tudi na celotno organizacijo. Vplivi konfliktov na organizacijo niso le negativni, ampak prinašajo tudi številne pozitivne učinke, vendar le, če smo jih sposobni prepoznati. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem so podrobneje predstavljeni medosebni odnosi in njihove temeljne značilnosti. Pojasnjeno je tudi, kako nastajajo in kateri dejavniki vplivajo nanje. V tretjem poglavju je predstavitev organizacijske klime in njenih vrst. Razloženo je, kako ta vpliva na vedenje ljudi, opredeljene pa so tudi razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Na koncu poglavja je predstavitev merjenja in spreminjanja organizacijske klime. V nadaljevanju teoretičnega dela so podrobneje opisane tudi vrste konfliktov in navedeni razlogi, ki privedejo do njih. Pojasnjene so tako pozitivne kot tudi negativne posledice konfliktov. Teoretični del zaključuje predstavitev načinov in metod za reševanje konfliktov ter načel za preprečevanje konfliktov. V empiričnem delu so najprej predstavljena izhodišča za raziskavo, ki vključuje opredelitev raziskovalnega problema z navedbo hipotez in s predstavitvijo poteka raziskave. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je temeljni vzrok za nastanek konfliktov v obravnavani organizaciji nezadostna komunikacija, ki je posledica predvsem pomanjkljivih in nerazumljivih informacij, povezanih z delom in nalogami. Zaposleni v obravnavani organizaciji se na konflikte najpogosteje odzivajo z reševanjem, ki temelji na pogovoru. Ugotovljeno je bilo tudi, da konflikti po mnenju zaposlenih negativno učinkujejo na organizacijo, saj zmanjšujejo delovno uspešnost in rušijo komunikacijske kanale med zaposlenimi. K uspešnemu reševanju konfliktov pa najpogosteje prispeva spoštljiv odnos med vsemi udeleženci konflikta.
Keywords: medosebni odnosi, komunikacija, organizacijska klima, konflikti, vzroki konfliktov, odzivanje na konflikte, reševanje konfliktov
Published: 26.04.2018; Views: 956; Downloads: 187
.pdf Full text (2,12 MB)

6.
ZAZNANE ZNAČILNOSTI DELA IN DELOVNA ZAVZETOST UČITELJEV KOT DEJAVNIKI ZAZNAVANJA MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN ODZIVANJA NANJ
Alenka Cvetko, 2016, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je in ostaja pereč problem šol in širše javnosti. Kar nekaj raziskav se je že osredotočalo na preučevanje nasilja med vrstniki, in sicer predvsem na to, kako nasilje nastane in kako ga lahko preprečimo. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na odnos med medvrstniškim nasiljem in zaznanimi značilnostmi dela ter delovno zavzetostjo učiteljev. Namen naše raziskave je bil preučiti problematiko medvrstniškega nasilja in raziskati odnos med delovnimi viri, delovnimi zahtevami in razredno klimo ter zaznavanjem nasilja in odzivanjem na nasilje s strani učitelja. V raziskavi je sodelovalo 360 učiteljev, zaposlenih na 22 različnih šolah, ki so reševali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne zavzetosti, Vprašalnik razredne klime in prilagojena vprašalnika zaznavanja medvrstniškega nasilja in odzivanja nanj. Rezultati kažejo, da se je pri zaznavanju medvrstniškega nasilja kot statistično pomemben napovednik pokazalo poročanje (dimenzija razredne klime). Pri odzivanju na nasilje pa se niti eden izmed štirih dejavnikov ni pokazal kot statistično pomemben.
Keywords: delovna zavzetost, model delovnih zahtev in virov, razredna klima, zaznavanje medvrstniškega nasilja, odzivanje na medvrstniško nasilje
Published: 25.10.2016; Views: 874; Downloads: 211
.pdf Full text (878,12 KB)

7.
Vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na čustveno odzivanje z vključitvijo meritve fizioloških parametrov
Emira Premrov, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je nastala z namenom raziskati vpliv jezikovnih dražljajev izbranih nemških in slovenskih televizijskih oglasov na sprožitev čustev. Cilj raziskave je bil, ugotoviti medsebojno povezanost jezikovne in psihološke dimenzije televizijskih oglasov in primerjati ter analizirati podatke, pridobljene s preizkušanci iz dveh različnih jezikovnih in družbenih okolij - nemškega in slovenskega, vključujoč tudi dimenzijo različnega spola preizkušancev ob meritvi njihovih fizioloških funkcij. Hkrati je bil namen tudi preučiti in ugotoviti vlogo jakosti, kvalitete in vrste sproženih čustev skozi prizmo medkulturnega konteksta. Uporabljene so bile standardne tehnike in instrumenti zbiranja kvantitativnih podatkov in sicer vprašalnik, ocenjevalna lestvica in sistematično merjenje fizioloških parametrov. Podatki, pridobljeni na osnovi vprašalnikov, ki so jih izpolnili preizkušanci, so statistično analizirani s pomočjo programov R 2.11.1 in R 3.01. Na osnovi rezultatov opravljeni statističnih testov je ugotovljeno, da jezikovna sredstva, uporabljena v obravnavanih nemških in v slovenskih televizijskih oglasih vplivajo na priklic posameznih čustev, vendar z nižjimi odstotki učinkovanja kot so jih imeli nejezikovni in kombinirani dražljaji. Prav tako je analiza pokazala, da je vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na sprožitev čustev odvisen od jezikovnega in kulturnega okolja ter spola preizkušancev vključenih v raziskavo, ob upoštevanju ugotovljenih izjem.
Keywords: jezikovni dražljaji, nejezikovni dražljaji, nemški jezik, slovenski jezik, televizijski oglasi, čustveno odzivanje
Published: 05.10.2016; Views: 962; Downloads: 103
.pdf Full text (7,52 MB)

8.
Odzivanje na učne težave učencev in samoučinkovitost učiteljev
Janja Horvat, 2016, master's thesis

Abstract: Učenci z učnimi težavami so za učinkovitega učitelja izziv. Učitelj je tisti, ki vsak dan učenca opazuje, mu prilagaja pouk in ga spodbuja k napredku na njegovi poti. Pri svojem delu v razredu mora biti fleksibilen pri izbiri strategij in pristopov ter prilagajanju metod, nadvse pa je pomembno sodelovanje med različnimi strokovnjaki na šoli. Pomembna je strokovna izmenjava znanj, izkušenj z učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi strokovnimi delavci iz vzgojno-izobraževalnih ustanov. Če učitelj verjame, da je učenec z učnimi težavami lahko uspešen, si zastavi jasne cilje in vloži veliko energije v rešitev otrokove situacije. Samoučinkovitost ni merilo, kakšne sposobnosti ima nekdo, ampak kaj lahko z njimi naredi v različnih situacijah. Namen empirične raziskave (N= 260) je bil ugotoviti pristope učiteljev pri poučevanju učencev z učnimi težavami in njihovo zaznavanje samoučinkovitosti pri obvladovanju težav teh učencev. Rezultati kažejo, da so učitelji aktivni, zainteresirani za delo ter se trudijo za učenčev uspeh. Učitelji v prvem triletju si močneje prizadevajo in so bolj dovzetni za uspešne strategije in pristope poučevanja, nasvete in pomoč pa poiščejo tudi pri drugih učiteljih in strokovnjakih. Ugotovili smo, da imajo pridobljena dodatna znanja velik pomen pri odzivanju učiteljev na učenčeve učne težave in na njihovo zaznavanje samoučinkovitosti. Starejši učitelji z leti razvijejo odnos do dela, s katerim oblikujejo svoj vzgojni vidik in krepijo svojo samozavest pri delu z učenci z učnimi težavami. Mlajši učitelji imajo znanja, ki jim koristijo pri motiviranju učencev in uporabi različnih alternativnih strategij poučevanja.
Keywords: Inkluzija, učne težave, učenci z učnimi težavami, odzivanje učiteljev na učne težave, samoučinkovitost učiteljev
Published: 05.10.2016; Views: 999; Downloads: 297
.pdf Full text (831,60 KB)

9.
RELATIVIZEM, IDEALIZEM IN ETIČNO PRESOJANJE ŠTUDENTOV RAČUNOVODSTVA IN REVIZIJE
Marina Cigut, 2012, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil pregledno proučiti raziskave etičnega presojanja, to je etičnega zaznavanja in etičnega odzivanja študentov računovodstva in revizije, in na njihovi podlagi empirično proučiti etično naravnanost in odzivanje dodiplomskih študentov končnega, četrtega letnika Univerzitetnega študijskega programa ´96 v študijskem letu 2008/2009. Analiza etične naravnanosti dodiplomskih študentov je zajemala študente štirih študijskih usmeritev, in sicer Finance in bančništvo, Marketing, Podjetništvo in Računovodstvo in revizija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osnovne pojme etike in morale, stopnjo moralnega razvoja, modele etičnega odločanja in konceptualizacijo etične ideologije. Nato smo se osredotočili na ugotovitve o tem, kako vplivajo spol, starost, smer študija in okolica na etično obnašanje posameznika in kakšen vpliv ima učenje o etiki na poznejše etično vedenje. Aplikativni del naloge je bil izveden s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz dveh delov. S pomočjo odgovorov na prvi del vprašalnika (oblikovanem po Forsythu, 1980) smo študente razvrščali v skupino visokega ali nizkega idealizma in v skupino visokega ali nizkega relativizma ter ugotavljali, ali imajo spol, smer študija in kraj bivanja kakšen vpliv na prej omenjeno razvrstitev. V drugem delu vprašalnika (prilagojenem po Sadlerju in Baracu, 2005) pa smo študente postavili v različne študijske situacije in na podlagi njihovih odzivov iskali odgovore na vprašanja o etičnih razlikah med študenti posameznih študijskih usmeritev. Študente računovodstva in revizije smo poleg tega soočili še z etično spornimi strokovno poslovnimi situacijami ter na podlagi rezultatov preverjali, ali prihaja do razlik pri etičnem odzivanju med situacijami, ki se nanašajo na študijske vsebine, in situacijami, nanašajočimi se na strokovno poslovne vsebine. Primerjali smo tudi posameznikovo etično naravnanost in etično odzivanje. Manjši del naloge pa smo namenili tudi obravnavanju vključenosti etike in etičnih vsebin v študijske programe. Raziskava je pokazala, da se študentje pri etični naravnanosti po Forsythovi konceptualizaciji etične ideologije pretežno uvrščajo med situacioniste in da kažejo relativno nizko raven etičnega odzivanja na etično sporne študijske situacije, medtem ko so študentje računovodstva in revizije pokazali visoko raven etičnega odzivanja v etično spornih strokovno poslovnih situacijah.
Keywords: Etična naravnanost, etično odzivanje, študentje računovodstva in revizije, etika, morala, Kohlbergov model stopenj osebnega moralnega razvoja, Restov štiristopenjski model etičnega odločanja, Forsythova konceptualizacija etične ideologije, relativizem, idealizem, situacionisti, subjektivisti, absolutisti, ekscepcionisti
Published: 25.01.2013; Views: 2296; Downloads: 327
.pdf Full text (2,18 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica