Search the digital library catalog

Abstract: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši. Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Keywords: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Published in DKUM: 07.05.2021; Views: 907; Downloads: 85
Full text (745,39 KB)

Abstract: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Keywords: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Published in DKUM: 26.01.2021; Views: 1014; Downloads: 107
Full text (1,18 MB)

Abstract: V vsakdanjem življenju, tako zasebnem kakor tudi poslovnem, tvorimo medosebne odnose z različnimi ljudmi na različnih ravneh. Uspešni odnosi med dvema ali več posamezniki so pogojeni s komunikacijo, sodelovanjem, z zaupanjem in predvsem s spoštljivim odnosom do vseh udeležencev v organizaciji. Zaposleni tako gojijo večjo pripadnost in zaupanje do organizacije, kar pomeni, da se na tak način ustvarja pozitivna organizacijska klima. Čim prijetnejša je ta, tem zadovoljnejši in motivirani so zaposleni, kar posledično vpliva na večjo produktivnost. V nasprotnem primeru pa je slaba organizacijska klima odraz slabih medosebnih odnosov in pomanjkljivega komuniciranja, ki je posledica konfliktov in drugih oblik izražanja nezadovoljstva. Konflikt najpogosteje razumemo kot nasprotovanje, neskladje, prepir ali nesporazum, ki ga povzročajo različne situacije. Vsak konflikt, ki nastane v organizaciji, vpliva na zaposlene, kakor tudi na celotno organizacijo. Vplivi konfliktov na organizacijo niso le negativni, ampak prinašajo tudi številne pozitivne učinke, vendar le, če smo jih sposobni prepoznati. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem so podrobneje predstavljeni medosebni odnosi in njihove temeljne značilnosti. Pojasnjeno je tudi, kako nastajajo in kateri dejavniki vplivajo nanje. V tretjem poglavju je predstavitev organizacijske klime in njenih vrst. Razloženo je, kako ta vpliva na vedenje ljudi, opredeljene pa so tudi razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Na koncu poglavja je predstavitev merjenja in spreminjanja organizacijske klime. V nadaljevanju teoretičnega dela so podrobneje opisane tudi vrste konfliktov in navedeni razlogi, ki privedejo do njih. Pojasnjene so tako pozitivne kot tudi negativne posledice konfliktov. Teoretični del zaključuje predstavitev načinov in metod za reševanje konfliktov ter načel za preprečevanje konfliktov. V empiričnem delu so najprej predstavljena izhodišča za raziskavo, ki vključuje opredelitev raziskovalnega problema z navedbo hipotez in s predstavitvijo poteka raziskave. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je temeljni vzrok za nastanek konfliktov v obravnavani organizaciji nezadostna komunikacija, ki je posledica predvsem pomanjkljivih in nerazumljivih informacij, povezanih z delom in nalogami. Zaposleni v obravnavani organizaciji se na konflikte najpogosteje odzivajo z reševanjem, ki temelji na pogovoru. Ugotovljeno je bilo tudi, da konflikti po mnenju zaposlenih negativno učinkujejo na organizacijo, saj zmanjšujejo delovno uspešnost in rušijo komunikacijske kanale med zaposlenimi. K uspešnemu reševanju konfliktov pa najpogosteje prispeva spoštljiv odnos med vsemi udeleženci konflikta.
Keywords: medosebni odnosi, komunikacija, organizacijska klima, konflikti, vzroki konfliktov, odzivanje na konflikte, reševanje konfliktov
Published in DKUM: 26.04.2018; Views: 2115; Downloads: 309
Full text (2,12 MB)

Abstract: Doktorska disertacija je nastala z namenom raziskati vpliv jezikovnih dražljajev izbranih nemških in slovenskih televizijskih oglasov na sprožitev čustev. Cilj raziskave je bil, ugotoviti medsebojno povezanost jezikovne in psihološke dimenzije televizijskih oglasov in primerjati ter analizirati podatke, pridobljene s preizkušanci iz dveh različnih jezikovnih in družbenih okolij - nemškega in slovenskega, vključujoč tudi dimenzijo različnega spola preizkušancev ob meritvi njihovih fizioloških funkcij. Hkrati je bil namen tudi preučiti in ugotoviti vlogo jakosti, kvalitete in vrste sproženih čustev skozi prizmo medkulturnega konteksta. Uporabljene so bile standardne tehnike in instrumenti zbiranja kvantitativnih podatkov in sicer vprašalnik, ocenjevalna lestvica in sistematično merjenje fizioloških parametrov. Podatki, pridobljeni na osnovi vprašalnikov, ki so jih izpolnili preizkušanci, so statistično analizirani s pomočjo programov R 2.11.1 in R 3.01. Na osnovi rezultatov opravljeni statističnih testov je ugotovljeno, da jezikovna sredstva, uporabljena v obravnavanih nemških in v slovenskih televizijskih oglasih vplivajo na priklic posameznih čustev, vendar z nižjimi odstotki učinkovanja kot so jih imeli nejezikovni in kombinirani dražljaji. Prav tako je analiza pokazala, da je vpliv jezikovnih dražljajev televizijskih oglasov na sprožitev čustev odvisen od jezikovnega in kulturnega okolja ter spola preizkušancev vključenih v raziskavo, ob upoštevanju ugotovljenih izjem.
Keywords: jezikovni dražljaji, nejezikovni dražljaji, nemški jezik, slovenski jezik, televizijski oglasi, čustveno odzivanje
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1736; Downloads: 156
Full text (7,52 MB)

Abstract: Namen magistrske naloge je bil pregledno proučiti raziskave etičnega presojanja, to je etičnega zaznavanja in etičnega odzivanja študentov računovodstva in revizije, in na njihovi podlagi empirično proučiti etično naravnanost in odzivanje dodiplomskih študentov končnega, četrtega letnika Univerzitetnega študijskega programa ´96 v študijskem letu 2008/2009. Analiza etične naravnanosti dodiplomskih študentov je zajemala študente štirih študijskih usmeritev, in sicer Finance in bančništvo, Marketing, Podjetništvo in Računovodstvo in revizija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osnovne pojme etike in morale, stopnjo moralnega razvoja, modele etičnega odločanja in konceptualizacijo etične ideologije. Nato smo se osredotočili na ugotovitve o tem, kako vplivajo spol, starost, smer študija in okolica na etično obnašanje posameznika in kakšen vpliv ima učenje o etiki na poznejše etično vedenje. Aplikativni del naloge je bil izveden s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz dveh delov. S pomočjo odgovorov na prvi del vprašalnika (oblikovanem po Forsythu, 1980) smo študente razvrščali v skupino visokega ali nizkega idealizma in v skupino visokega ali nizkega relativizma ter ugotavljali, ali imajo spol, smer študija in kraj bivanja kakšen vpliv na prej omenjeno razvrstitev. V drugem delu vprašalnika (prilagojenem po Sadlerju in Baracu, 2005) pa smo študente postavili v različne študijske situacije in na podlagi njihovih odzivov iskali odgovore na vprašanja o etičnih razlikah med študenti posameznih študijskih usmeritev. Študente računovodstva in revizije smo poleg tega soočili še z etično spornimi strokovno poslovnimi situacijami ter na podlagi rezultatov preverjali, ali prihaja do razlik pri etičnem odzivanju med situacijami, ki se nanašajo na študijske vsebine, in situacijami, nanašajočimi se na strokovno poslovne vsebine. Primerjali smo tudi posameznikovo etično naravnanost in etično odzivanje. Manjši del naloge pa smo namenili tudi obravnavanju vključenosti etike in etičnih vsebin v študijske programe. Raziskava je pokazala, da se študentje pri etični naravnanosti po Forsythovi konceptualizaciji etične ideologije pretežno uvrščajo med situacioniste in da kažejo relativno nizko raven etičnega odzivanja na etično sporne študijske situacije, medtem ko so študentje računovodstva in revizije pokazali visoko raven etičnega odzivanja v etično spornih strokovno poslovnih situacijah.
Keywords: Etična naravnanost, etično odzivanje, študentje računovodstva in revizije, etika, morala, Kohlbergov model stopenj osebnega moralnega razvoja, Restov štiristopenjski model etičnega odločanja, Forsythova konceptualizacija etične ideologije, relativizem, idealizem, situacionisti, subjektivisti, absolutisti, ekscepcionisti
Published in DKUM: 25.01.2013; Views: 2967; Downloads: 380
Full text (2,18 MB)