| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC PREKO TRETJIH OSEB
Helena Brandner, 2011, master's thesis

Abstract: Povzetek V magistrski nalogi avtorica na osnovi zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize preverja znana dejstva o pridobivanju lastnih delnic preko tretjih oseb, da bi lahko potrdila tiste resnice, ki iz teh dejstev izhajajo. Skozi zgodovinske razloge pojasni restriktivnost politike kontinentalne Evrope ko gre za nakup lastnih delnic v primerjavi z anglosaksonskimi državami. Na podlagi obsežne primerjalne analize pravnih instrumentov, ki so vključeni v pravni posel pridobivanja lastnih delnic preko tretjih oseb je ugotovljeno, da je operacija podvržena zavzetemu pravnemu urejanju. Čeprav je pravni posel dopusten, je senca izigravanja vedno bolj prisotna. Pridobitev lastnih delnic preko tretjih oseb odpira vprašanja varovanja osnovnih postulatov gospodarske družbe. Skozi primerjavo anglosaksonskega dojemanja vloge kapitala in varovanja upnikov je narejena primerjava na nemški AktG, katerega povzema tudi Evropska Unija in analogno na slovenski ZGD-1. Avtorica ugotavlja, da so osnova za izigravanje ohlapna zakonodaja v odnosih med povezanimi družbami. Predstavljeni so določeni konflikti in prepovedi pridobivanja, ter njihova pravna ureditev. Obdelana je tudi odgovornost v primeru kršitev. S pomočjo ekonomske analize poskuša avtorica pojasniti učinek liberalizacije Druge direktive 77/91/EGS, ki je nastala kot odgovor na globalizacijo svetovnega gospodarstva in integracijo finančnih trgov v slovenskem finančnem prostoru. Skladno z ugotovitvami avtorica v zaključku naloge podaja rezultate analize problema in ugotavlja, da bi večja občutljivost udeležencev finančnih trgov v prihodnje lahko preprečila ciljno zlorabo inštrumenta odkupa lastnih delnic preko tretjih oseb.
Keywords: osnovni kapital, varovanje upnikov in delničarjev, ZGD-1, ZTFI, ZPDO, AktG, Druga direktiva 77/91/EGS, Direktiva 2006/68/ES, motivi in riziki pridobivanja lastnih delnic, izigravanje, lastne delnice, členi od 247. - 251 ZGD-1, pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb, povezane družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti, medsebojno odvisne družbe.
Published: 24.03.2011; Views: 2801; Downloads: 549
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Uporaba finančnih in nefinančnih informacij v obvladujočih družbah za spremljanje uspešnosti poslovanja odvisnih družb v skupini podjetij
Karmen Fujs, 2016, master's thesis

Abstract: Da bi poslovodstvo obvladujočega podjetja lahko spremljalo uspešnost poslovanja svojih odvisnih podjetij, potrebuje niz kakovostnih informacij za sprejemanje pravilnih odločitev v določenem časovnem obdobju. Podjetja z jasno opredeljenimi vizijami in strategijami stremijo k dolgoročni uspešnosti in dolgoročnem poslovanju, zato so jim pravočasne in kakovostne informacije izrednega pomena. Današnje turbulentno okolje sili obvladujoče družbe, da zaradi vse bolj kompleksnega merjenja uspešnosti poslovanja svojih odvisnih družb uporabljajo niz kakovostnih finančnih in nefinančnih informacij, ki imajo v določenem trenutku sprejemanja odločitev, pomemben, če že ne odločilen pomen. Namen naše raziskave je bil ugotoviti pomen in pogostost uporabe finančnih in nefinančnih informacij pri spremljanju uspešnosti poslovanja odvisnih družb skupine podjetij pri obvladujočih družbah, organiziranih kot holding ali kot družba s temeljno dejavnostjo, in sicer na kratki in dolgi rok. Ugotovili smo, da se pri spremljanju uspešnosti poslovanja odvisnih družb v obvladujočih družbah še vedno uporabljajo finančne informacije na kratki rok in dolgi rok, uporaba nefinančnih pa je tako na kratki kot na dolgi rok pomembna. Najbolj pogosto uporabljena mera spremljanja uspešnosti poslovanja odvisnih družb v obvladujočih družbah je denarni tok (izid) in ne dobiček podjetja. Raziskava ni pokazala statistično značilnega vpliva organiziranosti obvladujoče družbe (družba s temeljno dejavnostjo oziroma holding) na uporabo posamične vrste informacij pri spremljanju uspešnosti poslovanja odvisnih družb, pa tudi ne povezanosti med velikostjo skupine, ki jo merimo s številom odvisnih družb v skupini, in rabo finančnih in nefinančnih informacij.
Keywords: spremljanje uspešnosti poslovanja, finančne in nefinančne informacije, skupina podjetij, obvladujoča družba, odvisne družbe, kratkoročna in dolgoročna uspešnost podjetja.
Published: 01.08.2016; Views: 426; Downloads: 62
.pdf Full text (1,30 MB)

3.
Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih
Žiga Cvetko, 2018, master's thesis

Abstract: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno od ključnih vprašanj korporacijskega prava. V predmetnem delu se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1, ki jo obravnava na način, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. V tej zvezi se avtor ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. V zvezi s tem ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in bolj učinkovito uveljavljanje. Avtor predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in prvenstveno služi varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Avtor se opredeli do trenutno veljavne dikcije 548. člena ZGD-1 na način, da opredeli obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora nujna za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. S celovito predstavitvijo obeh institutov se bralcu zagotavlja zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora, tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede slednjega pri dejanskem koncernu izpostavi tudi nujnost po analogni uporabi pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, ki predvideva obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi s uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu dela avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do njih opredeli ter poda svoje predloge za spremembe zakona.
Keywords: odgovornost organov vodenja in nadzora, dejanski koncern, odvisna družba, odgovornost organov odvisne družbe, uveljavljanje zahtevkov, actio pro socio, stroški
Published: 24.09.2018; Views: 291; Downloads: 82
.pdf Full text (584,46 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica