1. "Beschirmern vor vnrecht" - vloga odvetnika v procesu skozi zgodovino : magistrsko deloMojca Remic, 2024, master's thesis Abstract: Odvetništvo je spoštovanja vreden poklic, ki ima svoje korenine že v antičnih časih in se je ohranil do današnjih dni. Ugled odvetnikov kot pravnikov je skozi stoletja naraščal, medtem ko so razvoj družbe in spreminjajoči se načini življenja privedli do tega, da je odvetništvo postalo nepogrešljiva institucija. Beseda odvetnik ima dolgo zgodovino. Srečamo ga v staronemškem jeziku kot »anawalto«, v srednje visoki nemščini kot »an(e)walt«, v nizki nemščini se uporablja šele od 15. stoletja dalje. Poklic odvetnika kot zastopnika stranke je nastal in se razvijal skladno in skupno za razvojem države in prava. Po Ustavi RS je odvetništvo zasebnopravna služba, ki pa je povezana z zagotavljanjem javnega interesa oziroma javne koristi (137. člen Ustave: »Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon.«).
Začetek modernega odvetništva na Slovenskem sega v čas marčne revolucije v Avstrijskem cesarstvu leta 1848 in sprememb, ki so ji sledile. S sprejetjem provizoričnega odvetniškega reda leta 1849 so se začele pozitivne spremembe, ki so odvetnikom in njihovim stanovskim organizacijam prinesle nove pravice, pa tudi jasno zapisane dolžnosti.
Leta 1868 je v Avstro-Ogrski v veljavo stopil Advoaktenordnung, pravni predpis, ki je v monarhiji povsem preoblikoval poklic odvetnika. Zaradi Advoaktenordnunga so se avstro-ogrski odvetniki organizirali v deželne zbornice, ena od njih je bila tudi Kranjska odvetniška zbornica, ki je po prvi svetovni vojni nadaljevala pot kot Odvetniška zbornica v Ljubljani, Advokatska komora v Ljubljani in po drugi svetovni vojni ponovno kot Odvetniška Zbornica v Ljubljani ter končno kot Odvetniška zbornica Slovenije vstopila v novonastalo državo Slovenijo.
Odvetniška zbornica je samoupravna oziroma avtonomna poklicna organizacija odvetnikov. Danes je v Odvetniški zbornici vpisanih več kot 2000 odvetnikov, vsako leto se pridruži med 120 in 150 novih odvetnikov.
Keywords: odvetnik, odvetništvo, odvetniška zbornica, Odvetniški red, zgodovina
Published in DKUM: 24.06.2024; Views: 236; Downloads: 45
 Full text (23,15 MB) |
2. POLOŽAJ, POMEN IN VLOGA INSTITUTA NEPREMIČNINSKE AGENCIJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORUMatej Džordžević, 2016, undergraduate thesis Abstract: Skozi analiziranje pravnih virov, ki urejajo konstituiranje in delovanje nepremičninskih agencij v slovenskem pravnem prostoru sem ugotovil, da pravni viri, ki urejajo področje konstituiranja in delovanja nepremičninske družbe urejajo to področje na zelo ustrezen način in, da je možno relativno hitro, to je v nekaj tednih, ustanoviti nepremičninsko družbo in jo seveda tudi vpisati v sodni register ter jo narediti sposobno za delovanje na trgu. Hitrost je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti samega ustanovitelja in od njegovega sprejemanja odločitev za izpolnitev zakonskih predpostavk, ki so nujne za samo ustanovitev firme in njeno delovanje na trgu. Ugotovil sem tudi, da lahko nepremičninska agencija hitro po vpisu v sodni register postane v celoti sposobna opravljati svojo dejavnost na trgu, ker lahko vse dokumente, ki jih predpisujejo posamezni pravni viri pripravi relativno zelo hitro in jih ni veliko. Seveda je to v veliki meri odvisno od znanja subjektov, ki vodijo to podjetje, največkrat od ustanoviteljev samih. Prav tako sem ugotovil, da se je stanje na področju nepremičninskega posredovanja po sprejemu Zakona o nepremičninskem posredovanju(v nadaljevanju ZNPosr. Ur.l.RS št.42/2003) vsekakor zelo izboljšalo, ker je zakon določil nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja, pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, javne evidence o posredovanju z nepremičninami, strokovne podlage za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona(1.člen ZNPosr.). V času, ko je bil sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju sem bil direktor nepremičninske agencije in sem se na trgu srečeval z nepremičninskimi agenti, katerih znanje je bilo zelo pomanjkljivo, tako, da sem na svoje oči videl kako neurejeno je bilo stanje na tem področju pred sprejetjem ZNPosr. Večji del poslov nepremičninskega posredovanja je bil v domeni sive ekonomije. To neurejeno stanje je za uporabnike in nepremičninske družbe pomenilo bistveno večjo nevarnost poslovanja in implementacija (ZNPosr.) pomeni za vse sodelujoče na trgu nepremičnin zelo veliko. Natančna določitev pogojev za delo nepremičninskim agencijam je prinesla na to področje predvsem več reda in dala možnost inšpekcijskim službam, da veliko učinkoviteje izvajajo kontrolo poslovanja. To posledično pomeni, da so potencialni uporabniki storitev nepremičninskih podjetij dobili na drugi strani veliko bolj verodostojne pravne subjekte, na katere se lahko pri opravljanju predmetnih storitev veliko bolj zanesejo. Iz prakse lahko trdim, da ta zakon pomeni za integriteto nepremičninskih posrednikov in agencij zelo veliko. Nepremičninske družbe morajo imeti po (ZNPosr) sklenjena zavarovanja, ki krijejo odgovornost nepremičninske družbe za ravnanja vseh nepremičninskih posrednikov in drugih oseb, ki za nepremičninsko družbo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugi pravni podlagi opravljajo posle v prometu z nepremičninami(3. Točka 6. člena ZNPosr.) , kar daje njihovim strankam zagotovilo, da bodo v primeru storjenih napak pri posredovanju izvedenega pravnega posla s strani nepremičninske agencije dobile za to primerno odškodnino. Osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja morajo pridobiti licenco za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, kar pomeni, da gredo posredniki, ki delajo za nepremičninske agencije, skozi nek relativno kvaliteten sistem izobraževanja, sploh pa morajo že na začetku imeti zadostno stopnjo izobrazbe, ker drugače sploh ne morejo pristopiti k opravljanju izpita. Dejansko stanje nepremičnine morajo ugotoviti nepremičninske agencije s posebno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo na podlagi skrbnega ogleda preveriti ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine(2. točka 23. člena ZNPosr).
Keywords: nepremičninska družba, nepremičninska agencija, Zakon o nepremičninskem posredovanju, posredovanje v prometu z nepremičninami, dejansko stanje nepremičnine, položaj instituta nepremičninske agencije, notar, odvetnik, fizična oseba, preverjanje dejanskega stanja nepremičnine, cenitev nepremičnine, preverjanje pravnega stanja nepremičnine
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1792; Downloads: 120
Full text (1,23 MB) |
3. VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKANejc Miložič, 2016, master's thesis Abstract: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.
Keywords: odvetnik, davek, dohodnina, pravnoorganizacijska oblika, prihodki, odhodki, davčna osnova, zavezanec
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 3370; Downloads: 370
Full text (794,98 KB) |
4. PROBLEMATIKA ZASTOPANJA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJAAndreja Raduha, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom »Problematika zastopanja na področju duševnega zdravja« je kritično analizirana pravna ureditev zastopanja na področju duševnega zdravja v Republiki Sloveniji. Gre za področje, ki je lahko zaradi nedoslednosti in nedorečenosti pravne ureditve izpostavljeno raznim kršitvam tako s področja človekovih kakor tudi pacientovih pravic. Za potrebe magistrske naloge so bile uporabljene predvsem metoda analize in sinteze, primerjalnopravna metoda ter metoda deskripcije. Preučevanje je bilo usmerjeno tako v relevantno domačo kakor tudi znanstveno in strokovno literaturo s tega področja, relevantne pravne vire ter mednarodno in domačo sodno prakso s tega področja.
Temeljni cilj magistrske naloge je bil usmerjen v predstavitev zastopanja oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, ki se je v praksi izkazalo kot področje duševnega zdravja, ki povzroča vsem deležnikom (osebe s težavami na področju duševnega zdravja, svojci teh oseb, odvetniki, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, sodišča…) na tem področju mnoge težave. Ugotovljeno je, da je slovenski zakonodajalec sicer sledil aktom na mednarodnem področju in da je besedila le-teh prenesel v slovensko zakonodajo (še posebej Zakon o duševnem zdravju, Zakon o pacientovih pravicah,…), vendar pa s tem niso rešene vse težave, še posebej možnosti večkratnega vodenja postopkov zoper osebo, ki ima težave z duševnim zdravjem.
Kljub dokaj novi zakonodaji na področju duševnega zdravja, so se že oblikovale številne sodne prakse, ki pa jih socialnovarstveni zavodi s težavo udejanjajo pri svojem vsakdanjem delu (npr. prezasedenost, agresivni varovanci,…). Analiza pravne ureditve, sodne prakse in sodobnih mednarodnih smernic na tem zadevnem področju je tako pokazala, da bo potrebno spremeniti in dopolniti tako Zakon o duševnem zdravju kakor tudi Zakon o pacientovih pravicah. Oboje z namenom, da se zagotovi ustrezno in sodobno pravno varstvo oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, in spadajo zaradi tega med ranljive skupine prebivalstva. Primerna in kakovostna pravna ureditev področja zastopanja teh oseb bo lahko doprinesla k uresničevanju in spoštovanju človekovih kakor tudi pacientovih pravic.
Keywords: zastopanje oseb s težavami v duševnem zdravju, zastopnik, odvetnik, pooblaščenec, zakonodaja na področju duševnega zdravja, zakonodaja na področju zdravstva
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1550; Downloads: 180
Full text (1,82 MB) |
5. ZGODOVINA ODVETNIŠKEGA POKLICAJanja Kolar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon (137. člen Ustave RS). Odvetnik je pravni strokovnjak, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen in dejavnost opravlja kot svoboden poklic ter je za svoje delo tudi odgovoren stranki.
Odvetništvo je častivreden poklic, katerega nastanek sega v daljno zgodovino. Poklic odvetnika zasledimo že v antiki, o organiziranem odvetništvu pa začnemo govoriti leta 1868, ko je bil na območju današnje Slovenije sprejet Odvetniški red. Sicer je pred tem odvetništvo že urejal Provizorični odvetniški red iz leta 1849. Odvetništvo se je vse do danes neprestano razvijalo, ugled odvetnikov pa je rasel in kot takšnega poklic odvetnika poznamo še danes. V dobrih 140 letih, odkar poznamo organizirano odvetništvo, je na območju današnje Slovenije veljalo deset odvetniških zakonov. Odvetniški red je kot prvi urejal odvetništvo na območju naše države in je hkrati bil najodličnejši zakon, kar jih je kadarkoli veljalo pri nas. Danes v Republiki Sloveniji odvetništvo ureja Zakon o odvetništvu (ZOdv), iz leta 1993, spremenjen leta 2001, 2008, 2009 in 2014. S področja odvetništva pa poznamo še druge predpise. Pravne podlage s področja odvetništva najdemo v določilu 137. člena Ustave RS, Kodeksu odvetniške poklicne etike (1994), v novo sprejeti Odvetniški tarifi (2003) ter številnih avtonomnih aktih Odvetniške zbornice Slovenije.
Ker je Odvetniški red iz leta 1868 ključen za odvetništvo, menim da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o odvetništvu (ZOdv), pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali že v daljni preteklosti in brez katerih si poklica odvetnika, kot ga poznamo danes, ne bi mogli niti predstavljati.
Keywords: odvetnik, odvetništvo, Odvetniški red, Zakon o odvetništvu, odvetniška zbornica, načelo neodvisnosti
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1963; Downloads: 191
Full text (471,14 KB) |
6. Vloga detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematikeTina Cokoja, 2015, undergraduate thesis Abstract: Detektiv je oseba, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja to dejavnost, ter drugimi predpisi, ki zadevajo področja njegovega delovanja. Na podlagi pisnega pooblastila stranke zanjo zbira informacije, ki jih le-ta potrebuje bodisi za lastne potrebe bodisi za potrebe različnih pravnih postopkov ter opravlja različne svetovalne naloge. Detektivi so lahko strankam med drugim v več kot dobrodošlo pomoč tudi pri reševanju družinsko-pravne problematike (splošni problemi, spori in druge zadeva družinskega prava ter kazniva ravnanja znotraj družine in med partnerjema), ki je dandanes vse bolj v porastu. Z nalogo sem želela predstaviti vlogo detektiva pri reševanju tovrstne problematike. Poleg teoretične predstavitve obravnavane teme sem opravila tudi raziskavo, s pomočjo katere sem poskušala raziskati možnosti za sodelovanje detektiva s centri za socialno delo ter razširjenost detektivske dejavnosti pri reševanju družinsko-pravne problematike v Sloveniji. Ugotovila sem, da bi bilo detektivsko dejavnost dobro razširiti tudi na tista področja reševanja družinsko-pravne problematike, na katerih še ni razširjena ter razmisliti o (formalni) vključitvi detektivov v javno sfero (sodelovanje s policijo, centri za socialno delo itd.). Seveda pa mora biti sodelovanje obojestransko, saj bo le-tako izkoriščen ves potencial detektivov tako pri reševanju družinsko-pravne problematike kot tudi na ostalih področjih reševanja najrazličnejših problemov sodobne družbe.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, družinsko pravna problematika, pravica do zasebnosti, odvetnik, policija, center za socialno delo, anketa, intervju
Published in DKUM: 02.12.2015; Views: 1327; Downloads: 186
Full text (2,64 MB) |
7. ODGOVORNOST ODVETNIKAMatej Pečenko, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga predstavlja področje odvetništva in opredelitve odvetnikov in njihovega dela. Ker so za ugled odvetništva pomembna predvsem določena ravnanja odvetnika, predstavlja, kako so le-ta urejena. Zajema predvsem pravno ureditev odvetništva in odvetnika, s poudarkom na ureditvi njihovih dolžnosti, načel ter predvsem kršitev, sankcioniranja kršitev in odvetnikovo odškodninsko odgovornost do drugih. Opisuje tudi urejenost postopanja proti odvetnikom (tako na teoretičnem kot praktičnem področju). Med drugim opisuje tudi ureditve odvetništva glede na odgovornost odvetnika v drugih državah. Bistveno pa je, da predstavlja zaris pravic in omogoča ozaveščanje glede pravic, ki jih imajo oškodovane stranke odvetnikov.
Keywords: odvetnik, odvetništvo, odškodninska odgovornost, disciplinska odgovornost in zavarovanje odvetnika.
Published in DKUM: 06.02.2014; Views: 2065; Downloads: 438
Full text (3,36 MB) |
8. POOBLASTILO ODVETNIKU V PRAVDNEM POSTOPKUUrška Kupec, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavam tematiko zastopanja strank v pravdnem postopku. Posebej sem se osredotočila na zastopanje po odvetniku ter na pooblastilno razmerje. Pri tem sem uporabila ustrezno literaturo ter analizo vsebine pozitivno – pravne ureditve in judikature.
Namen te naloge je prikazati naravo pooblastilnega razmerja ter predstaviti položaj pooblaščenca v civilnem pravdnem postopku, še posebej položaj odvetnika.
Na začetku naloge predstavim odvetništvo kot ustavnopravno kategorijo ter splošne lastnosti odvetništva kot poklicne dejavnosti. Pri tem sem izhajala predvsem iz Zakona o odvetništvu. Predstavila sem osnove zastopanja ter statusno pravni vidik odvetništva.
V drugem delu sem pisala o zastopanju na splošno. Izhajam iz Obligacijska zakonika. Pojasnjujem predpostavke za zastopanje, učinke zastopanja ter predstavim podlago za zastopanje. Posebej sem se osredotočila na pooblastilo in s tem pooblastilno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Posebna pozornost je namenjena zastopanju strank v pravdnem postopku. Gre predvsem za pregled določb Zakona o pravdnem postopku. V diplomski nalogi predstavim stranko ter njeno vlogo v pravdnem postopku. Stranka mora imeti sposobnost biti stranka ter procesno oziroma pravdno sposobnost. Le-ta ji omogoča, da nastopa v pravdnem postopku. Stranka mora tudi imeti postulacijsko sposobnost, ta ji omogoča da daje dejanjem v postopku pravno relevantno obliko. Nadalje razložim položaj pooblaščenca v pravdi, torej kdo je lahko pooblaščenec in kakšne so njegove pristojnosti. Pojasnim tudi kakšen je položaj stranke v pravdi, kadar ima ta pooblaščenca.
V nalogi obravnavam obliko pooblastila ter pomen, ki ga ima ta v pravdi. Obseg pooblastila določi stranka, vendar se ta razlikuje v primeru ko je pooblaščenec odvetnik in takrat ko ni.
V nalogi pojasnim kakšne so odvetnikove pristojnosti v primeru, ko stranka podrobneje ne uredi njegovih nalog. Pri tem izhajam iz Zakona o pravdnem postopku, ki eksemplifikativno določa naloge odvetnika. Na kratko opišem substitucijsko pooblastilo ter možnost, da odvetnika nadomešča odvetniški kandidat ali pa odvetniški pripravnik. Odvetniki najpogosteje zastopajo stranko na podlagi mandatne pogodbe. V tem delu na kratko opišem lastnosti mandatne pogodbe izhajajoč iz Obligacijskega zakona. Pojasnim, da ima to razmerje naravo obligacije prizadevanja ter da ima odvetnik na podlagi pogodbe pravico do plačila. Na tem mestu omenim še kako je v primeru, ko stranka pooblasti odvetniško družbo za zastopanje v pravdnem postopku. V določenih primerih je obvezno zastopanje po odvetnikih. Te primere na kratko opisujem v naslednji točki. Odvetnik mora pri svojem delu ravnati vestno in pošteno ter si prizadevati za korist stranke. Odškodninsko odgovornost ter posledice nestrokovnega zastopanja je v nalogi predstavljena na podlagi sodne prakse.
ZPP posebej ureja tudi prenehanje pooblastila ter različne načine kako pride do takšne situacije. V diplomskem delu povzamem zakonsko ureditev ter s pomočjo sodne prakse prikažem v katerih primerih pooblastilo preneha.
Keywords: pravdni postopek, pooblastilo, odvetnik
Published in DKUM: 25.09.2013; Views: 11954; Downloads: 1075
Full text (531,26 KB) |
9. DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBONataša Bradač, 2012, master's thesis Abstract: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo.
Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo.
Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo).
V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi.
V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora.
V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Keywords: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Published in DKUM: 11.03.2013; Views: 4715; Downloads: 663
Full text (1,99 MB) |
10. |
