| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv postopkov odstranjevanja hlapljivih organskih snovi na emisije pri proizvodnji izolacij
Katja Kompolšek, 2012, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Namen raziskave je bil najti najprimernejših postopek čiščenja hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij. Kvantitativno analizirati učinkovitost odstranjevanja hlapnih organskih spojin ter na osnovi inženirskih preračunov učinkovitosti čistilnih postopkov dobiti vhodne podatke. Le-te uporabiti kot podatek emisij v modelih razširjenja onesnaževal v ozračju ter raziskati vpliv proizvodnje na okolje in napovedati koncentracije hlapnih organskih spojin v okolici tovarne. Metoda dela: Za čiščenje hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij se je izkazala kot najprimernejša rešitev regenerativno termična oksidacija. Na podlagi izkustvenih podatkov iz člankov, pridobljenih z meritvami na realnih napravah, smo naredili izračune. Podano imamo izmerjeno koncentracijo celokupnega organskega ogljika (TOC) [mg/Nm3] in preračunano emisijo TOC [g/h] pred čiščenjem. Obe proučevani spremenljivki merimo v 3 meritvah, na osnovi 3 izmerjenih vrednosti za vsako spremenljivko izračunamo aritmetično sredino. Postopek čiščenja ima 95 do 99 % -ni učinek. Zanimalo nas je, kolika je pričakovana koncentracija TOC in emisija TOC po čiščenju. Za prikaz razširjanja onesnaževal smo uporabili dva modela. Med poenostavljenimi modeli smo uporabili Gaussov disperzijski model ISC-ISCST3 (EPA, 1995, 1995, Lakes Environmental 2006). Z namenom primerjave in kot dopolnilo smo k rezultatom Gaussovega modela za podroben vpogled širjenja onesnaževal med kompleksnimi modeli izbrali Lagrangeev paketni model CALPUFF, ki ga je razvila skupina znanstvenikov na področju ozračja (ASG - The Atmospheric Studies Group) in ga je sprejela Ameriška agencija za varstvo okolja (U.S. Environmental Protection Agency, U.S. EPA). Meteorološke podatke za oba disperzijska modela smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje. Rezultati: Na 6 x 6 kilometrov velikem območju z realno topografijo reliefa smo modelirali razširjanje odpadnih plinov. Modeliranje disperzije smo izvedli za tri iteracije. Prva iteracija je obstoječe stanje pred obnovo, druga iteracija je s 95 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov ter tretja iteracija z 99 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov. Emisije TOC za prvo iteracijo za posamezne izpuste se gibljejo od 0,0093 g/s do 0,3877 g/s, emisije TOC za drugo iteracijo od 0,00046 g/s do 0,095 g/s, emisije TOC za tretjo iteracijo pa od 0,00008 g/s do 0,095 g/s. Vir onesnaženja je industrija (proizvodnja izolacij), gre za t.i. točkast izvor onesnaževanja. V modelu AERMOD smo uporabili tri leta urnih meteoroloških podatkov. Izključno z namenom primerjave in kot dopolnilo k tem rezultatom pa smo za AERMOD in CALPUFF model zbrali še za štiri mesece meteoroloških podatkov. Iz rože vetrov razberemo dominantne smeri vetra. Rezultati obeh modelov kažejo, da se onesnaževalo razširja v dominantni smeri vetra. Sklep: Modeliranje onesnaževal v zraku daje odgovore na vzroke in mehanizme onesnaževanja, predvsem pa odgovor na prostorsko in časovno razporeditev onesnaženja. Dandanes so zaradi svoje preprostosti in cenovne dostopnosti najpogostejši disperzijski modeli tako imenovani Gaussovi modeli. V ozadju teh modelov je veliko poenostavitev in predpostavk v obliki in obnašanju oblaka onesnaževala. Kljub vsemu pa ti modeli dajejo uporabne in fizikalno upravičene rezultate. Dobro dopolnilo k rezultatom Gaussovega modela pa so za podroben vpogled v dogajanje širjenja onesnaževal v ozračju t.i. kompleksni modeli (npr. Lagrangeev disperzijski model). Le-te je smiselno uporabiti, ko se meteorološki parametri spreminjajo v območju, ki ga simuliramo, ter kadar so izvor in mesta, kjer nas koncentracija zanima, postavljeni v zelo razgibanem terenu. Pa tudi takrat, ko imamo daljša obdobja brezvetrja. Slovenija zahteva zaradi svoje geomorfologije uporabo najboljših modelov za spremljanje onesnaženja. Vemo pa, da tudi najboljši modeli ne morajo točno napovedati koncentracije na določenem mestu. Natančnost modela omejujejo na eni str
Keywords: proizvodnja izolacij, hlapne organske spojine, kakovost zraka, odstranjevanje plinastih nečistoč iz odpadnih plinov, disperzijski model
Published: 27.07.2012; Views: 1753; Downloads: 66
URL Link to full text

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica