1. Nega in higiena tekstilij : dnevnik laboratorijskih vajManja Kurečič, Branko Neral, 2021 Abstract: Vsebina študijskega gradiva “Nega in higiena tekstilij, Dnevnik laboratorijskih vaje” zajema področje vrednotenja uspešnosti odstranjevanja nečistoč in razkuževalnega učinka procesa pranja in je namenjena kot pomoč študentom pri izvajanju laboratorijskih vaj. Nega in higiena tekstilij je pomemben dela našega življenja, s katero se vsakodnevno ukvarjamo v naših gospodinjstvih in industrijskih pralnicah. Glavna naloga pralnic je vrniti umazane, kontaminirane tekstilije v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo. Pri ocenjevanju učinkov razkuževalnega pranja tekstilij ugotavljamo število in vrsto preživelih mikroorganizmov in gliv pri določenih inkubacijskih pogojih. Z uporabo tekstilnih bioindikatorjev ugotavljamo učinkovitost odstranjevanja nečistoč in razkuževalni učinek procesa čiščenja in pranja. Keywords: nega in higiena tekstilij, razkuževalni učinek, pranje tekstilij, odstranjevanje nečistoč, mikroorganizmi Published in DKUM: 14.09.2021; Views: 1135; Downloads: 158
Full text (4,39 MB) This document has many files! More... |
2. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH MAKROZAMREŽENIH POLIMERNIH XAD ADSORBENTOV PRI ADSORPCIJI VANKOMICINARoman Jankovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vankomicin je antibiotik, ki se uporablja v preventivi ter za zdravljenje okužb z bakterijami. Iz več razlogov velja za zdravilo zadnje izbire. Eden izmed njih je tudi je tudi ta, da so pri prvih preskušanjih zdravila uporabljali nezadostno prečiščeno učinkovino. To pa se je pri pacientih odrazilo v obliki škodljivega vpliva na sluh in ledvica. Vankomicin pridobivamo s fermentacijskim postopkom. Sledi proces izolacije, s katerim odstranimo nečistote kot so barvila in anorganske soli. Izolacijski proces izvajamo v več stopnjah, ena od njih je adsorpcija na makro zamreženi polimerni adsorbent Amberlite XAD 16N, ki je kot stacionarna faza vgrajen v adsorpcijske kolone. Ob vgradnji dodatne adsorpcijske kolone, ki je konstrukcijsko enaka obstoječim napravam, smo adsorpcijsko kolono napolnili s standardno stacionarno fazo makro zamreženim polimernim adsorbentom Amberlite XAD 16N proizvajalca Rohm and Haas. Adsorbent smo pripravili za adsorpcijo po enakem postopku kot v obstoječih adsorpcijskih kolonah. Temu pa je sledil poskusen proces adsorpcije aktivne farmacevtske učinkovine, odstranitev nečistoč in desorpcija prve. Vendar pa z nadaljnjimi stopnjami odstranjevanja nečistoč nismo dosegli zahtevane kvalitete aktivne farmacevtske učinkovine. Cilj tega diplomskega dela je raziskati vpliv sveže vstavljenega adsorbenta Amberlite XAD 16N (proizvajalca Rohm and Haas), ter le tega primerjati s podobnimi makro zamreženim polimernimi adsorbenti. Na laboratorijskem nivoju smo z medsebojno primerjavo želeli ugotoviti, kateri adsorbent je najbolj učinkovit pri izolaciji aktivne farmacevtske učinkovine. V primeru, da se z medsebojno primerjavo ne zazna signifikantnih razlik med posameznimi polimernim adsorbenti, bo potrebno za zagotavljanje ustrezne kakovosti aktivne farmacevtske učinkovine glede na sedanji proces izolacije uvesti dodatno odstranjevanje nečistoč. Keywords: Vankomicin, adsorpcija, polimerni XAD adsorbent, statistična primerjava, odstranjevanje nečistoč. Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 1718; Downloads: 129
Full text (5,18 MB) |
3. |
4. Vpliv postopkov odstranjevanja hlapljivih organskih snovi na emisije pri proizvodnji izolacijKatja Kompolšek, 2012, master's thesis Abstract: Izhodišča: Namen raziskave je bil najti najprimernejših postopek čiščenja hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij. Kvantitativno analizirati učinkovitost odstranjevanja hlapnih organskih spojin ter na osnovi inženirskih preračunov učinkovitosti čistilnih postopkov dobiti vhodne podatke. Le-te uporabiti kot podatek emisij v modelih razširjenja onesnaževal v ozračju ter raziskati vpliv proizvodnje na okolje in napovedati koncentracije hlapnih organskih spojin v okolici tovarne.
Metoda dela: Za čiščenje hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij se je izkazala kot najprimernejša rešitev regenerativno termična oksidacija. Na podlagi izkustvenih podatkov iz člankov, pridobljenih z meritvami na realnih napravah, smo naredili izračune. Podano imamo izmerjeno koncentracijo celokupnega organskega ogljika (TOC) [mg/Nm3] in preračunano emisijo TOC [g/h] pred čiščenjem. Obe proučevani spremenljivki merimo v 3 meritvah, na osnovi 3 izmerjenih vrednosti za vsako spremenljivko izračunamo aritmetično sredino. Postopek čiščenja ima 95 do 99 % -ni učinek. Zanimalo nas je, kolika je pričakovana koncentracija TOC in emisija TOC po čiščenju.
Za prikaz razširjanja onesnaževal smo uporabili dva modela. Med poenostavljenimi modeli smo uporabili Gaussov disperzijski model ISC-ISCST3 (EPA, 1995, 1995, Lakes Environmental 2006). Z namenom primerjave in kot dopolnilo smo k rezultatom Gaussovega modela za podroben vpogled širjenja onesnaževal med kompleksnimi modeli izbrali Lagrangeev paketni model CALPUFF, ki ga je razvila skupina znanstvenikov na področju ozračja (ASG - The Atmospheric Studies Group) in ga je sprejela Ameriška agencija za varstvo okolja (U.S. Environmental Protection Agency, U.S. EPA). Meteorološke podatke za oba disperzijska modela smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje.
Rezultati: Na 6 x 6 kilometrov velikem območju z realno topografijo reliefa smo modelirali razširjanje odpadnih plinov. Modeliranje disperzije smo izvedli za tri iteracije. Prva iteracija je obstoječe stanje pred obnovo, druga iteracija je s 95 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov ter tretja iteracija z 99 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov. Emisije TOC za prvo iteracijo za posamezne izpuste se gibljejo od 0,0093 g/s do 0,3877 g/s, emisije TOC za drugo iteracijo od 0,00046 g/s do 0,095 g/s, emisije TOC za tretjo iteracijo pa od 0,00008 g/s do 0,095 g/s. Vir onesnaženja je industrija (proizvodnja izolacij), gre za t.i. točkast izvor onesnaževanja. V modelu AERMOD smo uporabili tri leta urnih meteoroloških podatkov. Izključno z namenom primerjave in kot dopolnilo k tem rezultatom pa smo za AERMOD in CALPUFF model zbrali še za štiri mesece meteoroloških podatkov. Iz rože vetrov razberemo dominantne smeri vetra. Rezultati obeh modelov kažejo, da se onesnaževalo razširja v dominantni smeri vetra.
Sklep: Modeliranje onesnaževal v zraku daje odgovore na vzroke in mehanizme onesnaževanja, predvsem pa odgovor na prostorsko in časovno razporeditev onesnaženja. Dandanes so zaradi svoje preprostosti in cenovne dostopnosti najpogostejši disperzijski modeli tako imenovani Gaussovi modeli. V ozadju teh modelov je veliko poenostavitev in predpostavk v obliki in obnašanju oblaka onesnaževala. Kljub vsemu pa ti modeli dajejo uporabne in fizikalno upravičene rezultate. Dobro dopolnilo k rezultatom Gaussovega modela pa so za podroben vpogled v dogajanje širjenja onesnaževal v ozračju t.i. kompleksni modeli (npr. Lagrangeev disperzijski model). Le-te je smiselno uporabiti, ko se meteorološki parametri spreminjajo v območju, ki ga simuliramo, ter kadar so izvor in mesta, kjer nas koncentracija zanima, postavljeni v zelo razgibanem terenu. Pa tudi takrat, ko imamo daljša obdobja brezvetrja. Slovenija zahteva zaradi svoje geomorfologije uporabo najboljših modelov za spremljanje onesnaženja. Vemo pa, da tudi najboljši modeli ne morajo točno napovedati koncentracije na določenem mestu. Natančnost modela omejujejo na eni str Keywords: proizvodnja izolacij, hlapne organske spojine, kakovost zraka, odstranjevanje plinastih nečistoč iz odpadnih plinov, disperzijski model Published in DKUM: 27.07.2012; Views: 2645; Downloads: 144
Link to full text |
5. UČINKI FOTOKATALITIČNEGA POSTOPKA NEGE TEKSTILIJTjaša Hrovatič, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem raziskala učinke fotokatalitičnega postopka nege bombažne tkanine. Fotokataliza je pojem, ki vključuje proces aktivacije kemijske reakcije s pomočjo katalizatorja in fotonov, ki v katalizatorju sprožijo začetni reakcijski mehanizem. Bombaž je celulozno vlakno, ki je do danes najbolj uporabljeno tekstilno vlakno. Danes vemo, da je čiščenje različnih tekstilij ekološko in energetsko sporen proces zaradi onesnaževanja okolja z različnimi kemikalijami. Problem lahko zmanjšamo s samočistilnimi površinami oziroma površinami z enostavnim vzdrževanjem na osnovi fotoaktivnih kovinskih oksidov. V zadnjem času opažamo izrazito aktivnost v smeri alternativnih postopkov čiščenja, ki so predmet mnogih raziskav. Eden izmed njih je tudi fotokatalitični postopek nege, ki pa za enkrat ostaja neraziskan in bo zato predmet mojega diplomskega dela. Keywords: nega tekstilij, UV sevanje, TiO2, fotokataliza, odstranjevanje nečistoč, razkuževanje tekstilij. Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 2935; Downloads: 175
Full text (888,75 KB) |