| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
UČINKI FOTOKATALITIČNEGA POSTOPKA NEGE TEKSTILIJ
Tjaša Hrovatič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem raziskala učinke fotokatalitičnega postopka nege bombažne tkanine. Fotokataliza je pojem, ki vključuje proces aktivacije kemijske reakcije s pomočjo katalizatorja in fotonov, ki v katalizatorju sprožijo začetni reakcijski mehanizem. Bombaž je celulozno vlakno, ki je do danes najbolj uporabljeno tekstilno vlakno. Danes vemo, da je čiščenje različnih tekstilij ekološko in energetsko sporen proces zaradi onesnaževanja okolja z različnimi kemikalijami. Problem lahko zmanjšamo s samočistilnimi površinami oziroma površinami z enostavnim vzdrževanjem na osnovi fotoaktivnih kovinskih oksidov. V zadnjem času opažamo izrazito aktivnost v smeri alternativnih postopkov čiščenja, ki so predmet mnogih raziskav. Eden izmed njih je tudi fotokatalitični postopek nege, ki pa za enkrat ostaja neraziskan in bo zato predmet mojega diplomskega dela.
Keywords: nega tekstilij, UV sevanje, TiO2, fotokataliza, odstranjevanje nečistoč, razkuževanje tekstilij.
Published: 13.10.2011; Views: 1850; Downloads: 111
.pdf Full text (888,75 KB)

12.
Vpliv postopkov odstranjevanja hlapljivih organskih snovi na emisije pri proizvodnji izolacij
Katja Kompolšek, 2012, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Namen raziskave je bil najti najprimernejših postopek čiščenja hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij. Kvantitativno analizirati učinkovitost odstranjevanja hlapnih organskih spojin ter na osnovi inženirskih preračunov učinkovitosti čistilnih postopkov dobiti vhodne podatke. Le-te uporabiti kot podatek emisij v modelih razširjenja onesnaževal v ozračju ter raziskati vpliv proizvodnje na okolje in napovedati koncentracije hlapnih organskih spojin v okolici tovarne. Metoda dela: Za čiščenje hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij se je izkazala kot najprimernejša rešitev regenerativno termična oksidacija. Na podlagi izkustvenih podatkov iz člankov, pridobljenih z meritvami na realnih napravah, smo naredili izračune. Podano imamo izmerjeno koncentracijo celokupnega organskega ogljika (TOC) [mg/Nm3] in preračunano emisijo TOC [g/h] pred čiščenjem. Obe proučevani spremenljivki merimo v 3 meritvah, na osnovi 3 izmerjenih vrednosti za vsako spremenljivko izračunamo aritmetično sredino. Postopek čiščenja ima 95 do 99 % -ni učinek. Zanimalo nas je, kolika je pričakovana koncentracija TOC in emisija TOC po čiščenju. Za prikaz razširjanja onesnaževal smo uporabili dva modela. Med poenostavljenimi modeli smo uporabili Gaussov disperzijski model ISC-ISCST3 (EPA, 1995, 1995, Lakes Environmental 2006). Z namenom primerjave in kot dopolnilo smo k rezultatom Gaussovega modela za podroben vpogled širjenja onesnaževal med kompleksnimi modeli izbrali Lagrangeev paketni model CALPUFF, ki ga je razvila skupina znanstvenikov na področju ozračja (ASG - The Atmospheric Studies Group) in ga je sprejela Ameriška agencija za varstvo okolja (U.S. Environmental Protection Agency, U.S. EPA). Meteorološke podatke za oba disperzijska modela smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje. Rezultati: Na 6 x 6 kilometrov velikem območju z realno topografijo reliefa smo modelirali razširjanje odpadnih plinov. Modeliranje disperzije smo izvedli za tri iteracije. Prva iteracija je obstoječe stanje pred obnovo, druga iteracija je s 95 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov ter tretja iteracija z 99 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov. Emisije TOC za prvo iteracijo za posamezne izpuste se gibljejo od 0,0093 g/s do 0,3877 g/s, emisije TOC za drugo iteracijo od 0,00046 g/s do 0,095 g/s, emisije TOC za tretjo iteracijo pa od 0,00008 g/s do 0,095 g/s. Vir onesnaženja je industrija (proizvodnja izolacij), gre za t.i. točkast izvor onesnaževanja. V modelu AERMOD smo uporabili tri leta urnih meteoroloških podatkov. Izključno z namenom primerjave in kot dopolnilo k tem rezultatom pa smo za AERMOD in CALPUFF model zbrali še za štiri mesece meteoroloških podatkov. Iz rože vetrov razberemo dominantne smeri vetra. Rezultati obeh modelov kažejo, da se onesnaževalo razširja v dominantni smeri vetra. Sklep: Modeliranje onesnaževal v zraku daje odgovore na vzroke in mehanizme onesnaževanja, predvsem pa odgovor na prostorsko in časovno razporeditev onesnaženja. Dandanes so zaradi svoje preprostosti in cenovne dostopnosti najpogostejši disperzijski modeli tako imenovani Gaussovi modeli. V ozadju teh modelov je veliko poenostavitev in predpostavk v obliki in obnašanju oblaka onesnaževala. Kljub vsemu pa ti modeli dajejo uporabne in fizikalno upravičene rezultate. Dobro dopolnilo k rezultatom Gaussovega modela pa so za podroben vpogled v dogajanje širjenja onesnaževal v ozračju t.i. kompleksni modeli (npr. Lagrangeev disperzijski model). Le-te je smiselno uporabiti, ko se meteorološki parametri spreminjajo v območju, ki ga simuliramo, ter kadar so izvor in mesta, kjer nas koncentracija zanima, postavljeni v zelo razgibanem terenu. Pa tudi takrat, ko imamo daljša obdobja brezvetrja. Slovenija zahteva zaradi svoje geomorfologije uporabo najboljših modelov za spremljanje onesnaženja. Vemo pa, da tudi najboljši modeli ne morajo točno napovedati koncentracije na določenem mestu. Natančnost modela omejujejo na eni str
Keywords: proizvodnja izolacij, hlapne organske spojine, kakovost zraka, odstranjevanje plinastih nečistoč iz odpadnih plinov, disperzijski model
Published: 27.07.2012; Views: 1727; Downloads: 63
URL Link to full text

13.
Tehnološki ukrepi za vzpodbujanje rasti predčasnih poganjkov pri sadikah jablane v drevesnici
David Žižek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V drevesnici Žižek smo v letu 2011 izvedli enoletni poskus pri okulat in »knip« sadikah z ukrepi za izboljšanje obraščanja jablanovih sadik (Malus domestica Borkh) pri sorti 'Zlati delišes'. Poskus je vseboval 5 obravnavanj: 1. obravnavanje: kontrola (netretirano), 2. obravnavanje: odstranjevanje lističev, 3. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija) 4. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija + odstr. lističev in 5. obravnavanje: Promalin (20 % koncentracija). Pri obravnavanjih 3, 4, 5 smo zabeležili statistično značilno povečanje števila predčasnih poganjkov tako pri »knip« kot tudi pri okulat sadikah. Najboljše rezultate glede obraščanja sadik s predčasnimi poganjki je dalo obravnavanje, kjer smo kombinirali tretiranje sadik s Paturylom v kombinaciji z odstranjevanjem lističev.
Keywords: jablana, drevesnica, sadike, rastni regulatorji, paturyl, promalin, odstranjevanje lističev
Published: 08.10.2012; Views: 1448; Downloads: 123
.pdf Full text (1010,19 KB)

14.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Dejan Antolin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preveriti učinkovitost vlaken iz aktivnega oglja za odstranitev nitratov iz pitne vode. Uporabljali smo vlakna Zorflex® ACC iz 100% aktivnega oglja. Na razpolago smo imeli vlakna v tkani in v pleteni obliki. Proučevali smo učinkovitost obeh vrst vlaken ter jih primerjali. Vlakna smo modificirali z različnimi kemikalijami, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Preverili smo, ali lahko eno vlakno uporabimo večkrat. Zato smo vlakna regenerirali. Spreminjali smo temperaturo, da bi ugotovili njen vpliv na adsorpcijo nitratov. Pred, med in po obdelavi vlaken smo spremljali fizikalno kemijske parametre. V prvem delu smo poizkuse izvajali z modelno vodo, v drugem delu pa z realno vodo iz Mariborskega in Ptujskega vodovoda. Vsebnost nitratov v vodi se je gibala okrog 50 mg/L. V prvem delu smo ugotovili, da so vlakna, modificirana s kislino H2SO4 (c = 4 mol/L) najučinkovitejša. Adsorbira se do 2,5 krat več nitratov, kot pri z vlakni, modificiranimi s H2O2. Iz modelne vode smo odstranili do 50 % nitratnih ionov, kar pomeni da se je na vlakna adsorbiralo 25 mg(NO3-). Najprimernejša je bila temperatura 25 °C, saj pri višjih temperaturah nismo dosegli boljše učinkovitosti. Adsorpcija nitratnih ionov v pitni vodi je veliko slabša, kot v modelni. Predvidevamo, da v pitni vodi adsorpcijo nitratov motijo drugi anioni, ki so prisotni v vodi. Ugotovili smo, da lahko z vlakni Zorflex® ACC odstranimo manjše količine nitratnih ionov.
Keywords: nitrati, odstranjevanje, pitna voda, aktivno oglje, modifikacija
Published: 27.05.2013; Views: 1654; Downloads: 153
.pdf Full text (1,42 MB)

15.
Logistični izzivi pri odstranjevanju in uničevanju azbesta
Anita Brumec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: S problemom azbesta smo se srečali, ko smo pomagali pri delu v našem družinskem podjetju. Nanj smo postali zelo pozorni in se začeli spraševati, kaj je azbest. Kateri materiali ali proizvodi ga vsebujejo? Kaj naj storimo z dotrajano kritino in proizvodi, ki ga vsebujejo? Kdo, kako in kje lahko odstranjuje izdelke iz azbesta? Ko smo začeli brskati po razni literaturi in virih, smo spoznali, da nas azbest spremlja že zelo dolgo, vendar je v zadnjem stoletju odigral vlogo koristne in pa tudi zelo nevarne in prepovedane snovi. V tem stoletju so številne raziskave dognale tudi teze, da so materiali in proizvodi škodljivi za zdravje ljudi in imajo zelo negativen vpliv na okolje. Povzročajo namreč številne bolezni, med katerimi je na prvem mestu azbestoza, sledijo pljučni rak, maligni mezoteliom plevre in peritoneja. Azbestoza je poklicna bolezen, ki je zelo pogosta pri ljudeh, ki so dalj časa svoje delo opravljali na delovnih mestih, na katerih so bili izpostavljeni azbestu.
Keywords: azbest, varstvo okolja, izdelki iz azbesta, uničevanje, odstranjevanje.
Published: 22.10.2013; Views: 704; Downloads: 157
.pdf Full text (1,47 MB)

16.
Sodobne tehnologije ravnanja z odpadnimi olji
Uroš Kolar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko pri ravnanju z odpadnimi olji. Uvodoma je predstavljena splošna razvrstitev olj glede na izvor, kar je temeljna problematika dela, saj so zaloge osnovne surovine (fosilnih goriv) omejene, oziroma so s trenutnimi tehnologijami pridobivanja vedno težje dostopne. Podana je zakonodaja na področju Slovenije in EU, ki opredeljuje zbiranje skladiščenje in odstranjevanje odpadnih olj. Kot jedro dela so predstavljene najpogostejše možnosti odstranjevanja, ki so prečiščevanje, sežig in rerafinacija. Podrobneje sta predstavljena načina prečiščevanja in rerafinacije. Na podlagi dejstva, da je rerafinacija za dano problematiko okolju najbolj prijazna tehnologija, je bila na osnovi laboratorijskih analiz opravljena primerjava svežih in rerafiniranih olj, ki je pokazala, da je kvaliteta le teh primerljiva z svežimi baznimi olji. Vendar pa ni primerljiva le njihova kvaliteta, temveč tudi cena, ki je danes odločilni faktor pri izbiri surovin pri proizvodnji. Zaradi odličnega slovesa in konstantnih kvalitet svežih baznih olj se, kot kaže, rerafinirana olja ne bodo uveljavila vse dokler ne bodo izrazito cenejša od svežih baznih olj ali pa bo njihova uporaba subvencionirana s strani države.
Keywords: ravnanje z odpadki, fosilna goriva, odpadna olja, sežiganje olj, rerafinacija, dehidracija, kontaminanti, prečiščevanje, odstranjevanje odpadkov
Published: 10.07.2014; Views: 1033; Downloads: 96
.pdf Full text (1,50 MB)

17.
18.
19.
Priprava in karakterizacija novih adsorpcijskih materialov za odstranjevanje olj iz voda
Mateja Potočnik, 2016, master's thesis

Abstract: Nanomateriali in med njimi nanodelci, so med najbolj obetajočimi adsorpcijskimi materiali za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino in jih lahko obdamo z molekulami, ki kažejo visoko afiniteto do adsorpcije olj. Kadar pa ti nanodelci izkazujejo še ustrezne magnetne lastnosti, jih lahko ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja enostavno in hitro ločimo iz raztopine, kar je dodatna prednost teh materialov. Z metodo soobarjanja smo sintetizirali magnetne nanodelce kobalt ferita (CoFe2O4), jih elektrostatsko stabilizirali in funkcionalizirali z različnimi silani (difenildimetoksisilan (DPDMS), trimetoksi(3,3,3-trifluoropropil)silan (F-TriMOS), 1H,1H,2H,2H-perfluorodeciltrietoksisilan (FDTES), propiltrimetoksisilan (P-TriMOS), metiltrimetoksisilan (M3MS), etiltrimetoksisilan (ETMS), etiltrietoksisilan (ETES), dimetildiklorosilan (DMDCLS), metiltriklorosilan (MTCLS), trimetoksi(1H,1H,2H,2H-nonafluoroheksil)silan (NFHTMS)) v različnih množinskih razmerjih (P=[TEOS]/[silan]=2, 1, 0,5 in 0,25). Pripravljene nanomateriale smo okarakterizirali z metodami rentgenske praškovne difrakcije (XRD), presevne elektronske mikroskopije (TEM), infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FT-IR), prav tako smo določali specifično površino nanodelcev z metodo BET, specifično magnetizacijo (VSM), stični kot z vodo in kapaciteto adsorpcije olja na nanodelce. Z rentgensko praškovno difrakcijo smo dokazali spinelno kristalno strukturo nanodelcev CoFe2O4, katerih velikost smo določili na tri načine, in sicer s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) (11,5 ± 1,9 nm), z metodo BET (14 nm), in iz XRD difraktograma (11,4 nm). Rezultati meritev FT-IR nakazujejo, da smo vse vzorce uspešno funkcionalizirali z izbranimi silani, saj se na IR spektrih pojavljajo značilni absorpcijski vrhovi za karakteristične vezi, ki nastanejo pri funkcionalizaciji CoFe2O4 nanodelcev z izbranimi silani. Specifična magnetizacija nasičenja (Ms) vzorca CoFe2O4 pa je bila 52,0 emu/g. Z meritvami VSM smo ugotovili, da pri večini vzorcev specifična magnetizacija upade zaradi nemagnetne prevleke okoli magnetnega jedra nanodelca. Pripravljeni materiali so kljub temu dobro magnetno odzivni in primerni za magnetno ločevanje, kar smo potrdili tudi pri poskusih določevanja kapacitete adsorpcije olja na pripravljene nanodelce. Pri meritvah specifične površine vzorcev se je izkazalo, da ima večina vzorcev pri večji množini dodanega silana manjšo specifično površino, pri adsorpciji olj pa so se bolje izkazali vzorci z večjo specifično površino. Površine funkcionaliziranih nanodelcev kažejo večjo stopnjo hidrofobnosti kot nefunkcionalizirani nanodelci. Kapaciteta adsorpcije olja je znašala največ 3,5 g motornega olja/ g nanodelcev, in sicer pri vzorcu P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri množinskem razmerju P= 1. Tudi ostali vzorci, z izjemo vzorcev z močno fluorirano silikatno prevleko (NFHTMS@SiO2@CoFe2O4 in FDTES@SiO2@CoFe2O4), so izkazovali relativno dobro adsorpcijo olja (med 2,6 in 3,5 g olja/g nanodelcev). Na dveh vzorcih, ki sta se izkazala kot najboljša (P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1 in M3MS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1), smo preizkusili možnost regeneracije in ponovne uporabe ter ugotovili, da je regeneracija precej uspešna, saj kapaciteta adsorpcije po ponovni uporabi bistveno ne upade (<3%) in da z magnetnim ločevanjem dokaj uspešno ločimo nanodelce iz onesnažene vode (~90%). Sklepamo torej, da sta testirana vzorca nanodelcev primerna za ponovno uporabo. Večina pripravljenih adsorpcijskih materialov torej izkazuje dober potencial za uporabo pri čiščenju realnih oljnih razlitij.
Keywords: nanomateriali, magnetni nanodelci, odstranjevanje olj, hidrofobnost, adsorpcija, oljna razlitja, kobalt ferit
Published: 28.06.2016; Views: 1107; Downloads: 121
.pdf Full text (11,06 MB)

20.
ZNIŽEVANJE VSEBNOSTI KOVIN IZ KOMPOSTNE IZCEDNE VODE Z ZEOLITI
Mirjana Lukić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil odstraniti težke kovine iz kompostne izcedne vode z zeoliti, aktivnim ogljem in apnom. V diplomskem delu smo poskušali najti primeren in ekonomičen način za čiščenje kompostne izcedne vode, ki nastane kot stranski produkt kompostiranja v podjetju Kogal. Naš cilj je bil, da z obdelavo dosežemo vrednosti Cu2+ pod 0,5 mg/l in Zn2+ pod 2 mg/l v kompostni izcedni vodi in jo lahko tako spuščamo direktno v naravne vodotoke. Pri analiziranju smo merili fizikalno-kemijske parametre: pH, vsebnost Cu2+ in Zn2+, celotni organski ogljik (TOC) in celotni dušik (TN). Analize so pokazale, da je ključnega pomena, da kompostno izcedno vodo predhodno filtiriramo, saj večji delci zamašijo pore in površino zeolita ter posledično znižajo učinkovitost odstranjevanja kovin. Najboljše rezultate smo dobili, ko smo kompostno izcedno vodo obdelali z mešanico zeolita (80 g/l), aktivnega oglja (50 g/l) in apna (pH=10). Z omenjeno obdelavo se je vsebnost Cu2+ znižala za 80,4 % iz 2,71 mg/l na 0,53 mg/l. Kompostna izcedna voda je že v osnovi vsebovala majhne koncentracije Cu2+ (0,21 mg/l). Cu2+ smo najbolj uspešno odstranili z mešanico zeolita (80 g/l) in apna (pH=10). Pri tem se je vsebnost Cu2+ znižala iz 0,23 mg/l na 0,08 mg/l, kar pomeni da smo uspeli za 65 % znižati vsebnost Cu2+ v kompostni izcedni vodi. Analize so pokazale, da s centrifugiranjem in usedanjem dosežemo podoben učinek čiščenja. Dokazali smo, da pH in koncentracija adsorbenta vplivata na učinkovitost odstranjevanja Cu2+ in Zn2+ iz kompostne izcedne vode. Ko smo pH umerili na 9 in dodali 40 g/l zeolita se je vsebnost Zn2+ znižala za 77 % in Cu2+ za 22 %, medtem ko se je pri pH=10 in 80 g/l zeolita vsebnost Zn2+ znižala za približno 81 % in Cu2+ za 65 %. Rezultati so pokazali, da zeoliti ne znižajo vsebnosti celotnega organskega ogljika v kompostni izcedni vodi (sobna T) in da za 20 % znižajo vsebnost celotnega dušika.
Keywords: kompostna voda, zeoliti, odstranjevanje, kovine
Published: 24.05.2016; Views: 984; Downloads: 85
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica