| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Nega in higiena tekstilij
Manja Kurečič, Branko Neral, 2021

Abstract: Vsebina študijskega gradiva “Nega in higiena tekstilij, Dnevnik laboratorijskih vaje” zajema področje vrednotenja uspešnosti odstranjevanja nečistoč in razkuževalnega učinka procesa pranja in je namenjena kot pomoč študentom pri izvajanju laboratorijskih vaj. Nega in higiena tekstilij je pomemben dela našega življenja, s katero se vsakodnevno ukvarjamo v naših gospodinjstvih in industrijskih pralnicah. Glavna naloga pralnic je vrniti umazane, kontaminirane tekstilije v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo. Pri ocenjevanju učinkov razkuževalnega pranja tekstilij ugotavljamo število in vrsto preživelih mikroorganizmov in gliv pri določenih inkubacijskih pogojih. Z uporabo tekstilnih bioindikatorjev ugotavljamo učinkovitost odstranjevanja nečistoč in razkuževalni učinek procesa čiščenja in pranja.
Keywords: nega in higiena tekstilij, razkuževalni učinek, pranje tekstilij, odstranjevanje nečistoč, mikroorganizmi
Published: 14.09.2021; Views: 42; Downloads: 5
.pdf Full text (4,39 MB)
This document has many files! More...

2.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov
Jakov Ivanović, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Keywords: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Published: 03.05.2021; Views: 132; Downloads: 15
.pdf Full text (2,84 MB)

3.
Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev
Noemi Sep, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih. V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS). Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g.
Keywords: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci
Published: 08.10.2020; Views: 185; Downloads: 43
.pdf Full text (1,69 MB)

4.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge
Kaja Smodiš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Keywords: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Published: 24.09.2020; Views: 238; Downloads: 46
.pdf Full text (1,99 MB)

5.
Odstranjevanje akustičnega odmeva
Gregor Kovačevič, 2017, diploma project paper

Abstract: Namen projektnega dela je seznanitev s celotnim procesom odstranjevanja akustičnega odmeva v konferenčnih sobah, ki zagotavlja ustrezno razumevanje govora. Ukvarja se s prostorsko akustiko in algoritmi, ki odpravljajo odmev pri prenosu govora preko prostoročnih telefonov ali telefonije preko internetnega protokola. V kolikor želimo dušiti odmev sobe v celotnem slišnem frekvenčnem področju, uporabimo pasivne mešane strukture, ki jih namestimo na stene, pogosto kombinacija poroznih absorberjev in resonatorjev. Za odstranjevanje akustičnega odmeva, ki ga zajame mikrofon, smo algoritme preizkusili v okolju MATLAB. Najboljša izbira za realizacijo na signalnem procesorju je algoritem NLMS, v prihodnosti s hitrejšimi signalnimi procesorji pa tudi RLS.
Keywords: akustični, odmev, odstranjevanje, algoritmi
Published: 29.01.2018; Views: 641; Downloads: 41
.pdf Full text (2,57 MB)

6.
Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orion
Gregor Krajnc, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Keywords: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Published: 29.09.2017; Views: 961; Downloads: 114
.pdf Full text (4,96 MB)

7.
Kemija v zobozdravstvu za osnovno šolo
Polona Plešnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene glavne značilnosti amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivi nekaterih snovi iz zobozdravstva na zdravje. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki ankete med osnovnošolci od 6. do 9. razreda, in sicer njihovo poznavanje amalgamske in kompozitne zalivke ter vplivov amalgamske zalivke na zdravje ljudi in v tej povezavi tudi na okolje. Ugotovili smo, da je njihovo znanje na tem področju zelo skromno in da razlik, elementne sestave in vplivov na zdravje ne poznajo. Podroben pregled učnih načrtov za kemijo, biologijo in naravoslovje vodi do ugotovitve, da je vključevanje kemije v zobozdravstvu možno in v splošnih ciljih zaželeno, ni pa kot vsebina neposredno zahtevano. Pregledani učbeniki za navedene predmete v osnovni šoli prav tako, razen ene izjeme sodobne izdaje, te teme ne obravnavajo. V zaključku diplomskega dela so dani predlogi, kako se lahko glede na obstoječe stanje v osnovni šoli in tudi v zobozdravstvenih čakalnicah predstavi pomembnost zavedanja o škodljivosti amalgamske zalivke za zdravje in tudi okolje.
Keywords: amalgam, živo srebro, fluor, amalgamska zalivka, kompozitna zalivka, odstranjevanje amalgamske zalivke, škodljivost za zdravje, predlog za projektno delo, zobozdravstvene čakalnice
Published: 09.11.2016; Views: 989; Downloads: 105
.pdf Full text (3,47 MB)

8.
ODSTRANJEVANJE ŽELEZA IZ PITNE VODE Z UPORABO IMOBILIZIRANIH ALG
Mojca Slanc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil učinkovita odstranitev železa iz pitne vode s pomočjo imobiliziranih alg. Uporabili smo raztopino alg Chlorella sorokiniana, ki smo jih imobilizirali na alginatne nosilce. Iz uporabljenih nosilcev smo desorbirali železo in nato regenerirali, ker nas je zanimalo, kakšen bo vpliv na učinkovitost po ponovni uporabi. Začetna koncentracija posameznih železovih ionov se je gibala med 1 in 100 mg/L. Pri začetni koncentraciji 20 mg/L Fe(II) smo dosegli najboljši rezultat po 1140 min, kjer je bila učinkovitost odstranitve železovih ionov iz pitne vode 99,8 % pri pH 9. Biosorpcijo kovinskih ionov samo preučevali v pH območju med 7 in 9. pH vpliva na absorpcijo alg, saj smo pri pH 7 dobili slabši rezultat po 1440 minutah, ko je bila učinkovitost 71,8 %. Pri pH 9 smo uporabili starejše alge po desorbciji z EDTA in je bila učinkovitost 84,0 %. Po dvakratni desorbciji se je učinkovitost zmanjšala na 62,0 %.
Keywords: železo, imobilizirane alge, pitna voda, odstranjevanje
Published: 04.10.2016; Views: 19030; Downloads: 133
.pdf Full text (2,15 MB)

9.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH MAKROZAMREŽENIH POLIMERNIH XAD ADSORBENTOV PRI ADSORPCIJI VANKOMICINA
Roman Jankovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vankomicin je antibiotik, ki se uporablja v preventivi ter za zdravljenje okužb z bakterijami. Iz več razlogov velja za zdravilo zadnje izbire. Eden izmed njih je tudi je tudi ta, da so pri prvih preskušanjih zdravila uporabljali nezadostno prečiščeno učinkovino. To pa se je pri pacientih odrazilo v obliki škodljivega vpliva na sluh in ledvica. Vankomicin pridobivamo s fermentacijskim postopkom. Sledi proces izolacije, s katerim odstranimo nečistote kot so barvila in anorganske soli. Izolacijski proces izvajamo v več stopnjah, ena od njih je adsorpcija na makro zamreženi polimerni adsorbent Amberlite XAD 16N, ki je kot stacionarna faza vgrajen v adsorpcijske kolone. Ob vgradnji dodatne adsorpcijske kolone, ki je konstrukcijsko enaka obstoječim napravam, smo adsorpcijsko kolono napolnili s standardno stacionarno fazo makro zamreženim polimernim adsorbentom Amberlite XAD 16N proizvajalca Rohm and Haas. Adsorbent smo pripravili za adsorpcijo po enakem postopku kot v obstoječih adsorpcijskih kolonah. Temu pa je sledil poskusen proces adsorpcije aktivne farmacevtske učinkovine, odstranitev nečistoč in desorpcija prve. Vendar pa z nadaljnjimi stopnjami odstranjevanja nečistoč nismo dosegli zahtevane kvalitete aktivne farmacevtske učinkovine. Cilj tega diplomskega dela je raziskati vpliv sveže vstavljenega adsorbenta Amberlite XAD 16N (proizvajalca Rohm and Haas), ter le tega primerjati s podobnimi makro zamreženim polimernimi adsorbenti. Na laboratorijskem nivoju smo z medsebojno primerjavo želeli ugotoviti, kateri adsorbent je najbolj učinkovit pri izolaciji aktivne farmacevtske učinkovine. V primeru, da se z medsebojno primerjavo ne zazna signifikantnih razlik med posameznimi polimernim adsorbenti, bo potrebno za zagotavljanje ustrezne kakovosti aktivne farmacevtske učinkovine glede na sedanji proces izolacije uvesti dodatno odstranjevanje nečistoč.
Keywords: Vankomicin, adsorpcija, polimerni XAD adsorbent, statistična primerjava, odstranjevanje nečistoč.
Published: 29.09.2016; Views: 953; Downloads: 82
.pdf Full text (5,18 MB)

10.
Odstranjevanje svinčevih in kromovih ionov iz vodnih raztopin s pomočjo adsorpcije na nanodelce
Vesna Masten Gubeljak, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so bili sintetizirani nanodelci po Stöberjevi sol-gel metodi v alkoholnem mediju in amonijakom kot katalizatorjem, pri pH 10-11 in množinskem razmerju prekurzorjev TEOS:APTMS za 1:2 in 1:4. Za karakterizacijo materialov smo uporabili BET metodo za določanje specifične površine, infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) za določevanje funkcionalnih skupin, rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM) ter za analizo učinkovitosti odstranjevanja svinčevih ionov (Pb2+) in skupnega kroma (skupni Cr) z AAS metodo. Adsorpcija svinca (Pb2+) in skupnega Cr na funkcionalizirane nanodelce (SiO2@NH2) in funkcionalizirane magnetne nanodelce (MND@SiO2@NH2) se je pokazala kot uspešna metoda za odstranjevanje ionov težkih kovin iz odpadnih voda. Pri velikosti MND@SiO2@NH2 delcev od 9 – 16 nm z debelino prevleke od 2- 5 nm smo odstranili od 95 % do 99 % Pb2+, Cr6+ in skupnega Cr iz modelnih voda. Z R (%) > 95 se sintetizirani material izkazal kot zelo učinkovit tudi pri odstranjevanju Pb2+ in skupnega Cr iz modelne mešanice ionov težkih kovin. Visoko učinkovitost omogoča velika specifična površina delcev in površinska funkcionalizacija z amino skupinami (-NH2).
Keywords: adsorpcija, krom, magnetni nanodelci, nanodelci SiO2, odstranjevanje težkih kovin, odpadne vode, sol-gel sinteza, svinec
Published: 05.09.2016; Views: 1110; Downloads: 157
.pdf Full text (4,51 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica