| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pridržek lastninske pravice v primerjalnem pravu
Matjaž Tratnik, 2010, original scientific article

Abstract: Avtor v svojem prispevku analizira institut pridržka lastninske pravice v slovenskem pravu in ga primerja z ureditvami tega pravnega instituta v več pravnih redih držav članic Evropske unije. Ugotavlja, da vsi obravnavani pravni redi poznajo lastninski pridržek, kateremu priznavajo učinke tudi v stečaju in prisilni izvršbi proti kupcu. Le slovensko in italijansko pravo zahtevata, da je pridržek dogovorjen v listini z gotovim datumom. Drugi obravnavani pravni redi so v tem pogledu bistveno liberalnejši. Pridržek je v kupčevem stečaju najbolj učinkovit, če se blago še vedno v nespremenjeni obliki nahaja v kupčevi posesti. Stečajni upravitelj mora prednostno poplačati prodajalčevo terjatev ali predmet pridržka vrniti prodajalcu. Če kupec blago dobavljeno s pridržkom proda naprej ali ga predela v novo stvar, prodajalčev pridržek ugasne, medtem ko mu ostajajo le omejene možnosti, da dobi nadomestno zavarovanje na terjatvah proti nadaljnjim kupcem oziroma na novi stvari. Še najbolj učinkovite instrumente mu nudi nemško pravo. Ti
Keywords: pridržek lastninske pravice, odstop od pogodbe, reivindikacija, stečaji, izvršbe, cesije, fiduciarne cesije, zastavne pravice
Published: 05.06.2012; Views: 1918; Downloads: 151
URL Link to full text

2.
EKONOMIČNOST IZBORA IZVAJALCA ZA GRADNJO POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA IN GRADBENA POGODBA
Simona Strašek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo zastopali vlogo investitorja, ki izpolnjuje pogoje za gradnjo poslovno stanovanjskih objektov. V tej vlogi se namreč vedno znova postavlja vprašanje ali je ekonomično graditi objekte za trg v vlogi glavnega izvajalca del ob angažiranju podizvajalcev, ali gradnjo prepustiti najugodnejšemu ponudniku. Za pridobitev ustreznega odgovora na to vprašanje, se morajo pripraviti aproksimativni izračuni skrčene lastne cene na podlagi popisov gradbeno-obrtniških del, oz. si pridobiti ponudbe na trgu. Ob sklenitvi gradbene pogodbe moramo preučiti pravne podlage, zakonodajne možnosti in najprimernejše oblike gradbenih pogodb. V prvem delu diplomskega dela bomo iz popisov del za poslovno stanovanjski objekt izbrali dvanajst postavk in za njih izračunali skrčeno lastno ceno s pomočjo gradbenih normativov Obrtne Zbornice Slovenije ter trenutnih tržnih cen. Oblikovano skrčeno lastno ceno bomo primerjali s ponudbenimi cenami zbranimi s ponudbami gradbenih podjetij. Z izvedeno analizo izbranih postavk bomo predstavili postopek in način izbora glavnega izvajalca za gradnjo obravnavanega gradbenega objekta. V drugem delu bomo predstavili gradbeno pogodbo s klavzulo »ključ v roke« za izbrani objekt in jo primerjali s Fidic pogodbo Srebrna knjiga. Podrobneje bomo pojasnili pojme insolventnosti, stečaja, prisilne poravnave, likvidacije ter odstop od gradbene pogodbe s strani naročnika in izvajalca.
Keywords: gradbeni normativi, lastna cena, ponudbena cena, gradbena pogodba določilo »ključ v roke«, Fidic določila, insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, odstop od pogodbe
Published: 03.06.2014; Views: 1451; Downloads: 340
.pdf Full text (1,38 MB)

3.
ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tjaša Kukovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Odstop od pogodbe je sankcija s katero prodajalec razveže pogodbeno razmerje, kadar kupec krši pogodbene obveznosti. Gre za oblikovalno pravico, ki je usmerjena v prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja in strankama ni več treba izpolniti pogodbenih obveznosti, oziroma stranki pridobita nazaj predmet že izpolnjenih obveznosti. Pogoji za odstop od pogodbe so za prodajalca določeni v 64. členu CISG. Prodajalec lahko nemudoma odstopi od pogodbe, če kupec krši katero od svojih pogodbenih obveznosti na podlagi pogodbe ali CISG in ta predstavlja bistveno kršitev pogodbe. V kolikor kupec ni izpolnil svoje obveznosti s tem, da blaga ni plačal ali prevzel, lahko prodajalec postavi kupcu naknadni razumni rok za izpolnitev, po neuspešnem izteku katerega lahko prodajalec odstopi od pogodbe ne glede na to ali je kršitev bistvena ali ne. Pravica do odstopa od pogodbe pa lahko nastane že v trenutku, ko kupec pred iztekom dodatnega roka izjavi, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v tako določenem roku. Po CISG do razveze nikoli ne pride ipso facto, temveč le po enostranski izjavi prodajalca, da odstopa od pogodbe. Prodajalec mora paziti na pravočasen odstop, saj lahko v primeru, da kupec vendarle plača kupnino, sicer obstoječo pravico odstopa izgubi.
Keywords: odstop od pogodbe, CISG, bistvena kršitev pogodbe
Published: 10.01.2014; Views: 2003; Downloads: 147
.pdf Full text (870,14 KB)

4.
IZREDNO PRENEHANJE AGENCIJSKE POGODBE
Tjaša Ekart, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bom predstavila izredno prenehanje agencijske pogodbe. V začetku bom na kratko opisala agencijsko pogodbo, jo definirala in navedla njene značilnosti, večji del diplomske naloge pa bom posvetila izrednemu prenehanju agencijske pogodbe. Skozi preučevanje literature sem ugotovila, da v okviru prenehanja poznamo redno prenehanje, pri katerem bom povzela kako agencijska pogodba preneha, kadar je ta sklenjena za določen oziroma nedoločen čas, in pa izredno prenehanje agencijske pogodbe. Pri izrednem prenehanju bom podrobneje predstavila določbe Obligacijskega zakonika, ki urejajo to področje in katerih namen je predvsem varovati šibkejšo stranko, torej agenta. V nadaljevanju bom opisala odstop od pogodbe, ki je možen zaradi izjemnih okoliščin ali resnih vzrokov in sicer ima stranka pravico, da v tem primeru odstopi od pogodbe brez odpovednega roka oziroma pred določenim časom. Opisala bom tudi sam pojem resnega vzroka, ki je pravni standard in je lahko posledica ravnanja ene ali druge stranke, kot tudi posledica tretjih oseb ali višje sile. Bistveno pa je, da se lahko stranke sklicujejo na resen vzrok zgolj, kadar ta vzrok otežuje uresničitev pogodbe. V nadaljevanju bom opisala tudi, kakšna mora biti vsebina navedbe resnega vzroka v odstopni izjavi in posledice, kadar ni navedenega resnega vzroka. Na koncu bom opredelila še institut odpravnine in skozi sodne odločbe skušala prikazati tudi praktični pomen izrednega prenehanja agencijske pogodbe.
Keywords: Redno prenehanje agencijske pogodbe, izredno prenehanje agencijske pogodbe, odstop od pogodbe, resen vzrok, odpravnina
Published: 02.12.2014; Views: 974; Downloads: 258
.pdf Full text (173,23 KB)

5.
PRAVICE KUPCA GLEDE ISTOVETNOSTI BLAGA PO OZ IN DUNAJSKI KONVENCIJI
Primož Drobnič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: CISG definira istovetnost kot dolžnost prodajalca, da dobavi blago, ki je po količini, kakovosti, vrsti in pakiranju skladno s pogodbo. V odsotnosti dogovora, lastnosti blaga določi konvencija. Kršitev katerekoli omenjene predpostavke pomeni kršitev pogodbe. CISG torej enotno obravnava pojem kršitve pogodbe in nanj navezuje ustrezne sankcije. A to ne pomeni, da lahko kupec po CISG uveljavlja katerokoli sankcijo želi. Sankcije so namreč odvisne od teže kršitve. Konvencija to problematiko ureja z ločitvijo kršitev na bistvene in nebistvene. Bistvena kršitev je kršitev, ki kupca prikrajša za pogodbeni interes; to pomni, da mora kupcu s kršitvijo pogodbe nastati takšna škoda, da je dejansko ostal brez tistega, kar je upravičeno pričakoval od pogodbe. Bistvenost kršitve se presoja od primera do primera, zato imajo ključno vlogo pri razlagi tega pojma sodišča, ki z odločanjem v konkretnih primerih postavljajo merila in standarde razlage. Če se kršitev šteje za bistveno, ima kupec pod določenimi pogoji na voljo vsa pravna sredstva. To so poleg odškodnine, ki se prizna v vsakem primeru, še izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine in odstop od pogodbe. V nasprotnem primeru, ko kršitev ni bistvena, lahko kupec uveljavlja zgolj popravilo ali znižanje kupnine. CISG tako sledi ureditvi kršitve pogodbe, ki je bližje common law sistemu. OZ na drugi strani loči med vrstami kršitev pogodbe in v skladu s tradicionalnimi kontinentalnimi pravnimi redi kršitve pogodbe ne obravnava enotno. Sankcije so odvisne od tega ali gre v konkretnem primeru za neizpolnitev ali izpolnitev z napako. OZ prav tako ne pozna samega pojma »istovetnosti blaga«, zato se po OZ dejanski stan ne-istovetnosti, kot ga predvideva CISG, pokriva z ureditvijo stvarnih napak, količinskih napak in dobavo druge vrste blaga (aliud). V primeru stvarnih napak OZ določa, da lahko kupec izbira med jamčevalnimi sankcijami; to so izpolnitveni zahtevek (popravilo in zamenjava), znižanje kupnine in odstop od pogodbe. Jamčevalni zahtevki sami po sebi predstavljajo dodaten problem, saj se za njihovo uveljavljanje zahteva izpolnitev strogih predpostavk. To so predvsem kratki roki za pregled in grajanje. Strogost jamčevalnih zahtevkov pa je omiljena z institutom prodajalčeve odgovornosti za brezhibno delovanje stvari – garancije. Primer količinskih napak in aliuda ni podrejen pravilom o jamčevanju, pač pa se za te primere uporabljajo pravila o neizpolnitvi. Tako so kupcu na voljo izpolnitveni zahtevek ter odškodnina za zamudo, ali odstop od pogodbe in odškodnina za neizpolnitev. Čeprav se morda najprej zdi, da oba akta urejata sankcije na enak način, je že po kratki analizi možno med njima ugotoviti bistvene razlike. CISG, v skladu z naravo mednarodne prodaje, stremi k čim manj kompleksni ureditvi opredeljene problematike. Slednje je popolnoma jasno, če si lahko predstavljamo koliko problemov predstavlja že sama mednarodna prodaja brez dodatnih pravnih nejasnosti. Na drugi strani se za OZ zdi, čeprav sledi tradicionalni kontinentalno pravni ureditvi, da nepotrebno komplicira že tako samo po sebi kompleksno problematiko. V skladu z modernimi mednarodno pravnimi trendi bi bilo morda bolje, če bi v prihodnosti slovenski zakonodajalec razmišljal v smeri sprememb po vzoru Konvencije Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga.
Keywords: OZ, CISG, istovetnost blaga, kršitev pogodbe, sankcije, izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine, odstop, odškodnina
Published: 01.06.2015; Views: 837; Downloads: 178
.pdf Full text (1,01 MB)

6.
Roki za uveljavljanje neistovetnosti po dunajski konvenciji: analiza sodne prakse
Janez Rotman, 2016, master's thesis

Abstract: Dunajska konvencija določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro postopanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni, je za vsak rok, tako za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo, določen standard primernega roka, pri čemer je interpretacija le tega odvisna od okoliščin konkretnega primera, ter od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo v primeru nobenega roka, govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz člena 39(2) CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še posebej na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo, še posebej pri odločitvah sodišč, ki prihajajo iz kontinentalnih pravnih sistemov. Noble month pristop, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebej v primeru sodb sodišč kontinentalnih pravnih sistemov. Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oz. obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oz. kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.
Keywords: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok.
Published: 30.06.2016; Views: 1206; Downloads: 134
.pdf Full text (821,84 KB)

7.
Odstop od pogodbe o finančnem leasingu
Tjaša Ekart, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem predstavila odstop od pogodbe o finančnem leasingu. V začetku sem splošno opisala pogodbo o finančnem leasingu, navedla ekonomske razloge za sklenitev pogodbe, ter predstavila značilnosti, po katerih se le-ta ločuje od ostalih pogodbenih tipov. Pogosto namreč praksa finančni leasing enači z določenim, v nacionalni zakonodaji že ustaljenim, pogodbenim tipom, kot je npr. zakupna oz. najemna, prodajna, ali posojilna pogodba, saj naš pravni red zakonske ureditve finančnega leasinga ne pozna. Urejata pa ga Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, ki ima pomemben vpliv na sodne in arbitražne odločitve, čeprav je Slovenija ni ratificirala in pa Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu. V skladu z Vzorčnim zakonom UNIDROIT o leasingu imamo pri poslu finančnega leasinga opraviti z dvema paralelnima obligacijskima razmerjema, in sicer gre na eni strani za prodajno pogodbo oz. pogodbo o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj predmeta leasinga in leasingodajalec kot kupec, in pogodbo o finančnem leasingu na drugi strani, ki jo skleneta leasingodajalec in leasingojemalec, zato sem se v nalogi na kratko dotaknila tudi te tematike. Večji del magistrske naloge pa je namenjen prenehanju pogodbe o finančnem leasingu, pri čemer sem se v okviru prenehanja posvetila predvsem možnosti odstopa od pogodbe o finančnem leasingu. Odstop od pogodbe o finančnem leasingu je oblika izrednega prenehanja pogodbe, ki jo poznamo kot eno izmed oblik prenehanja pogodbenega razmerja, poleg redne oblike prenehanja. Čeprav pogodba o finančnem leasingu v slovenski zakonodaji ni izrecno urejena, je kljub temu dvostranska pogodba, zato je potrebno upoštevati splošna določila Obligacijskega zakonika, kot tudi določila, ki veljajo za posamezne pogodbene tipe, ki se lahko smiselno uporabljajo za pogodbo o finančnem leasingu. V nadaljevanju naloge sem zato poudarila pomembno razliko med Vzročnim zakonom UNIDROIT o leasingu in Konvencijo UNIDROT o mednarodnem finančnem leasingu ter Obligacijskim zakonikom, saj Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu in Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu ne ločujeta med neizpolnitvijo in nepravilno izpolnitvijo pogodbe, kot Obligacijski zakonik, pač pa izhajata iz enotnega pojma kršitve pogodbe, pri čemer le-to delita na bistveno in nebistveno kršitev. Obligacijski zakonik je fleksibilnejši tudi glede možnosti, ki jih ima stranka v primeru, ko nasprotna stranka krši pogodbene obveznosti. Omogoča namreč zahtevo na izpolnitev pogodbe ali pa, kar je v praksi pogosteje, odstop od pogodbe in uveljavitev sankcij, ki sledijo razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve. Po Vzorčnem zakonu UNIDROIT o leasingu in Konvenciji UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu pa je najostrejša sankcija, torej odstop od pogodbe, mogoča le v primeru bistvene kršitve. Torej, v kolikor je kršitev nebistvena, stranka nima možnosti odstopa od pogodbe, kar pomeni, da je načelo po ohranitvi pogodbe v veljavi v mednarodnih pravilih bolj izrazito. V nadaljevanju magistrske naloge sem se naslonila tudi na sam pojem bistvene kršitve, saj Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu in Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu bistvene kršitve ne definirata, lahko pa zasledimo opredelitev pojma bistvene kršitve v konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Predstavila pa sem tudi posamezne situacije, v katerih lahko od pogodbe odstopi leasingodajalec in pa primere v katerih je ta možnost dopuščena leasingojemalcu. Ker je odstop od pogodbe posledica kršitve pogodbenih obveznosti ene izmed strank, ob tem nasprotni stranki nastane škoda, zato sem del naloge namenila tudi tej tematiki. Ob koncu pa sem na kratko opisala še pravne položaje v primeru stečaja leasingojemalca in v primeru leasingodajalca in skozi sodne odločbe skušala prikazati tudi praktični pomen leasinga, predvsem pa skušala prikazati pogled sodne prakse na sam odstop od pogodbe o finančnem leasingu.
Keywords: finančni leasing, odstop od pogodbe o finančnem leasingu, leasingodajalec, leasingojemalec, bistvena kršitev, stečaj.
Published: 08.08.2017; Views: 1388; Downloads: 239
.pdf Full text (394,20 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica