| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Keywords: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Published: 07.07.2021; Views: 46; Downloads: 8
.pdf Full text (529,07 KB)

2.
Stili učenja pri izobraževanju odraslih
Nina Hojak, 2021, master's thesis

Abstract: V nalogi z naslovom Stili učenja pri izobraževanju odraslih, opisujemo učne stile, izobraževanje odraslih, podrobneje pa smo opisali potek razvoja učnega stila pri odraslih in na to, kako osebnostna rast vpliva na njihov razvoj učnega stila. V empiričnem delu je sodelovalo 93 anketirancev, ki so vključeni v izobraževanje odraslih. Proučevali smo, katere pripomočke ter tehnike učenja odrasli uporabljajo tekom izobraževanja, s kom in kje se odrasli učijo, koliko časa namenijo učenju pred ocenjevanjem, ali tekom izobraževanja kdaj izgubijo motivacijo za učenje in na kakšne ovire so naleteli tekom izobraževanja. Ugotovili smo, da večina odraslih kot pripomoček učenja najpogosteje uporablja računalnik, od tehnik učenja pa prevladuje uporaba zapiskov. Najpogosteje se raje učijo samostojno, prostor za učenje pa je največkrat doma. Prav tako smo ugotovili, da odrasli namenijo učenju pred ocenjevanjem od 1–3 tedne časa, ki ga znajo glede učenja dobro organizirati. Motivacijo za učenje redkokdaj izgubijo, njihova največja ovira, na katero so naleteli tekom izobraževanja, pa je najpogosteje pomanjkanje časa.
Keywords: odrasli, izobraževanje, stili učenja, pripomočki učenja, motivacija
Published: 12.04.2021; Views: 82; Downloads: 30
.pdf Full text (680,29 KB)

3.
Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, in samomorilno vedenje tekom življenja
Martina Šrajner, 2020, master's thesis

Abstract: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Keywords: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Published: 21.01.2021; Views: 203; Downloads: 53
.pdf Full text (833,00 KB)

4.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, master's thesis

Abstract: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Keywords: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Published: 21.01.2021; Views: 147; Downloads: 40
.pdf Full text (1,05 MB)

5.
Dejavniki in ekonomske posledice nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši
Monika Klun, 2020, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je pregledati literaturo o finančnih vidikih področij nasilja odraslih otrok nad starši in nasilja nad starejšimi. Metode: Prispevek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih ter ekonomskih posledicah nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši. Literatura je bila pridobljena s pomočjo različnih kombinacij po korenih ključnih besed, povezanih s tematiko: nasil*, star*, zlorab*, finan*, elder*, abus*, violen*, parent*, child* in econom*. Uporabljena je bila metoda snežne kepe. Ugotovitve: Natančne stroške, ki nastanejo kot posledica nasilja odraslih otrok nad starši, je težko oceniti. Povezava med nasiljem v družini in finančnimi stroški namreč ni preprosta. Dejavnika za to dejstvo lahko iščemo v neprijavljanju tovrstnih primerov in prepletanju več oblik nasilja. Tako se pogosto zgodi, da so stroški, ki so posledica ekonomskega nasilja, nemalokrat močno podcenjeni ali pa celo spregledani in se tako ne upoštevajo, ker so morda nastali vzporedno z dotično proučevano vrsto nasilja (npr. ob fizičnem nasilju). Zaradi nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši ne nastajajo zgolj kratkoročni, temveč tudi dolgoročni stroški, kar lahko vpliva na gospodarsko stabilnost države. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov za zmanjševanje nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje finančni vidik nasilja nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bi lahko obravnavala finančni vidik nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Keywords: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, finance
Published: 02.10.2020; Views: 214; Downloads: 18
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi
Monika Klun, Danijela Frangež, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Keywords: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Published: 07.04.2020; Views: 292; Downloads: 22
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti zaradi medosebnih odnosov
Mateja Černjavič, 2019, master's thesis

Abstract: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Keywords: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Published: 13.11.2019; Views: 940; Downloads: 126
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
Motivacija za učenje tujega jezika pri starejših odraslih
Karina Fujs, 2019, master's thesis

Abstract: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Keywords: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Published: 12.11.2019; Views: 530; Downloads: 101
.pdf Full text (956,20 KB)

9.
Učinek kognitivnega računalniškega treninga pri aktivnih starejših odraslih
Veronika Horvat, Anja Knez, 2019, master's thesis

Abstract: Staranje populacije je s seboj prineslo povečano zanimanje za kognitivni računalniški trening (KRT). Namen naše raziskave je bil preveriti učinek KRT-ja na kognitivne sposobnosti in njihove samoocene ter povezanost z izhodiščnimi kognitivnimi sposobnostmi in zadovoljstvom z življenjem pri specifični populaciji aktivnih starejših odraslih. V raziskavo je bilo vključenih 46 udeležencev, od tega jih je bilo 25 deležnih KRT-ja, ostali pa so predstavljali pasivno kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali s testno baterijo pred in po zaključeni intervenciji, ki je bila sestavljena iz demografskega vprašalnika, vprašalnika o samooceni različnih sposobnosti in iz objektivnih testov kognitivnih sposobnosti. Rezultati so pokazali statistično pomembne učinke KRT-ja na vizualno spacialne sposobnosti, kratkotrajni in dolgotrajni spomin, pomembne razlike pa se niso pokazale pri verbalnih sposobnostih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili večji učinek KRT-ja pri posameznikih z nižjimi dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi na področju vizualno spacialnih sposobnosti, kratkotrajnega spomina, verbalne fluentnosti in hitrosti procesiranja informacij ter pri posameznikih z nižjimi samoocenami na področju verbalnih sposobnosti, vizualno zaznavnih sposobnosti in vizualnega spomina. Cohenov d je pokazal velik učinek pri dejanskih vizualno spacialnih sposobnostih. Pozitivni rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo za starejše odrasle vključevanje v KRT koristno, in v prihodnje priporočljivo nasloviti pomembnost upoštevanja metakognitivnega vidika udeležencev.
Keywords: kognitivni računalniški trening, aktivni starejši odrasli, kognitivne sposobnosti, zadovoljstvo z življenjem, samoocena
Published: 28.10.2019; Views: 631; Downloads: 94
.pdf Full text (1,76 MB)

10.
Doživljanje psihološke izgube dementnega starša - kvalitativna raziskava
Monika Susič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava izkušnje odraslih otrok dementnega starša, natančneje njihovo doživljanje psihološke izgube le-tega. Izvedenih je bilo devet polstrukturiranih intervjujev z odraslimi otroki dementnega, še živečega starša. Pridobljeni podatki so bili analizirani kvalitativno, in sicer z uporabo interpretativne fenomenološke analize. Na podlagi kodiranja podatkov so bile oblikovane štiri glavne teme (zaznane spremembe pri staršu, vloga skrbnika dementnega starša, doživljanje psihološke izgube dementnega starša, socialna opora) in trinajst podtem. Pokazalo se je, da je doživljanje psihološke izgube dementnega starša individualen proces, ki ga večinoma spremljajo neugodna občutja. Razumevanje in osmišljanje tega doživljanja se je med udeleženci razlikovalo. Psihološko izgubo so razumeli bodisi kot izgubo odnosa z dementnim staršem bodisi kot izgubo samega starša bodisi kot življenjsko izkušnjo. Prisotne so bile tudi druge individualne razlike v njihovih opisih. Žalovanje pred smrtjo se je večinoma pojavilo pri tistih udeležencih, katerih demenca starša je bila v naprednejši obliki, kar pa ni povzročilo večje prisotnosti neugodnih občutij. Pomemben dejavnik, ki so ga udeleženci izpostavili, je bil sprejemanje stanja. Raziskovanje tega področja je pomembno, saj je demenca stanje, ki ne preoblikuje zgolj življenja diagnosticiranega posameznika, temveč tudi življenja preostalih družinskih članov.
Keywords: psihološka izguba, žalovanje pred smrtjo, dementen starš, odrasli otroci, kvalitativna raziskava
Published: 23.10.2019; Views: 736; Downloads: 242
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica