Search the digital library catalog

Abstract: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti. Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih. V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila. V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo. V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Keywords: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 245; Downloads: 67
Full text (2,16 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 965; Downloads: 336
Full text (745,19 KB)

Abstract: Izhodišče in namen: Ležalna doba v bolnišnici se krajša, pacienti so vedno hitreje odpuščeni v domače okolje, kjer mnogi potrebujejo nadaljevanje zdravstvene obravnave. Tudi odpust novorojenčka in otročnice pogosto ni javljen patronažni službi, saj se mnogo porodnišnic sklicuje na varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti kako poteka kontinuirana zdravstvena obravnava v patronažnem varstvu po odpustu pacienta iz bolnišnice ter otročnice in novorojenčka iz porodnišnice. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo smo vključili 7 diplomiranih medicinskih sester v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem v enoti patronažnega varstva. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, ki smo jih predhodno dobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev ter jih opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da kontinuiteta zdravstvene obravnave po odpustu pacienta oz. otročnice in novorojenčka v domače okolje ni vedno zagotovljena. Pogosto prihaja do prekinitve informacij oz. so le-te pomanjkljive, kar vpliva na delo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ter pacienta oz. otročnico in novorojenčka in njihovo zdravstveno stanje. Diskusija in zaključek: Potrebno bi bilo urediti enotno dokumentacijo ob odpustu, nanašajočo se na zdravstveno nego ter oskrbo ali še boljše, urediti informacijski sistem po vsej državi. Enotni informacijski sistem bi omogočal vpogled vsem zdravstvenim delavcem na vseh ravneh, zaposlenim v različnih ustanovah ter preprečeval izgubo informacij.
Keywords: kontinuirana zdravstvena nega in oskrba, odpust v domače okolje, patronažna zdravstvena nega, koordinacija dela
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 2120; Downloads: 373
Full text (598,04 KB)

Abstract: V praksi redno prihaja do prenehanj potreb po delu delavcev, pa naj gre za individualne, ali pa za kolektive odpuste. Pravni akti, sploh je za nalogo pomembna Direktiva 98/59/ES, nalagajo delodajalcu v primeru kolektivnih odpustov določene dodatne obveznosti (obveznost posvetovanja z organi na strani delavca, obveznost, da sestavi program razreševanja presežnih delavcev, idr.). V nalogi je razložen pomen pojma kolektivnega odpusta, kot ga razlagata Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) ter Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU), ker je razumevanje tega pojma ključnega pomena pri razločevanju med individualnimi in kolektivnimi odpusti. Da razumemo sam pojem kolektivnega odpusta, ga je potrebno razčleniti na posamezne (ožje) pojme- to so pojem večjega števila delavcev, pojem delavca, pojem podjetja in obrata in pojem odpusta. V nalogi je vsak pojem obravnavan v posameznem podpoglavju, na način, da je vsak posamezen pojem predstavljen skozi relevantne sodne odločbe, z razlago zadevnih pojmov kot jih razlaga Vrhovno sodišče, ter pomembne odločbe v zvezi s kolektivnimi odpusti, v katerih je razlago pojmov podalo Sodišče EU, in na katere se je Vrhovno sodišče tudi sklicevalo v svojih odločbah. Ker se je v letu 2016 sodna praksa glede razlage določenih pojmov (predvsem katere delavce je treba šteti v kvoto presežnih delavcev) spremenila, sem v nalogi predstavila novejše sodne primere, ki jih je obravnavalo VS RS in SEU. V nalogi je tudi predstavljena ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Hrvaški, ki se je kot zadnja država vključila v Evropsko Unijo, ter jo zato prav tako kot ostale države članice zavezujejo evropski pravni akti. Osredotočila sem se na samo ureditev kolektivnih odpustov v hrvaškem zakonu ter na skladnost zakonskega besedila z Direktivo, v zaključku pa sem opravila primerjavo med ureditvama kolektivnih odpustov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Keywords: pojem večjega števila delavcev, pojem odpusta, pojem delavca, pojem podjetja in obrata, presežni delavci, kolektivni odpust, kolektivni odpusti na Hrvaškem
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1065; Downloads: 151
Full text (421,06 KB)

Abstract: Pacienti, ki se v bolnišnici soočajo z različnimi težavami ali boleznimi prebavil, katere posledica je lahko stoma, so prizadeti tako telesno kot tudi čustveno. Ob takšni diagnozi, bolniki potrebujejo podporo najbližjih kot tudi zdravstvenih delavcev. Vloga medicinske sestre je, da pacienta sooči s spremenjeno samopodobo in spremenjenim načinom življenja, ugotavlja njegove potrebe in nudi pomoč. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo pisnih, že obstoječih virov. Namen diplomskega dela je opisati kaj so stome in katere vrste črevesnih stom poznamo. Prav tako smo želeli ugotoviti s kakšnimi fizičnimi in psihičnimi spremembamise soočajo pacienti po operativnem posegu, ter predstaviti naloge in vlogo medicinske sestre pri pacientu s črevesno stomo v bolnišnici. Ko je pacient sposoben skrbeti zase, ter je psihično stabilen, se ga začne pripravljati na odpust. Opisali smo kako poteka odpust pacienta in kakšne so posebnosti načrtovanega odpusta. Odpust pacienta pomeni, da je pacient predan sam sebi, zato je zelo pomembno, da mu ob strani stoji še medicinska sestra (enterostomalna terapevtka), zato smov nalogi opisali edukacijsko vlogo medicinske sestre (enterostomalne terapevtke) na domu pacienta, kako poteka rehabilitacija pacienta s stomo, ter kako po odpustu iz bolnišnice poteka njihovo socialno življenje.
Keywords: stoma, odpust pacienta, medicinska sestra, enterostomalna terapevtka pacient, edukacijska vloga
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1782; Downloads: 302
Full text (933,29 KB)