| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Določitev primerne denarne odpravnine pri iztisnitvi manjšinskih delničarjev podjetja blisk montaža d.d.
Gregor Goldinskij, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo institut primerne denarne odpravnine v postopku iztisnitve manjšinskih delničarjev iz delniške družbe, s poudarkom na načinu in merilih njenega določanja. Ker so države institut iztisnitve manjšinskih delničarjev uredile na precej različne načine, smo v nalogi nadalje predstavili primerjalnopravno analizo ureditev instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev v ZDA ter Zvezni Republiki Nemčiji. Teoretični obravnavi problema sledi praktični izračun poštene vrednosti celotnega lastniškega kapitala podjetja Blisk Montaža d.d. ter posledično primerne denarne odpravnine za delnice iztisnjenih manjšinskih delničarjev omenjenega podjetja. Po slovenski ureditvi sta mogoči dve vrsti iztisnitve, in sicer iztisnitev po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 42/2006, v nadaljevanju »ZGD-1«) in iztisnitev po Zakonu o prevzemih (Ur. l. RS 79/2006, v nadaljevanju »ZPre-1«). V nalogi je podrobneje predstavljena ureditev korporacijskega instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev, ki je urejena z določili od 384. člena do 388. člena ZGD-1. Ugotovili smo, da zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine, temveč v zvezi s tem vsebuje predvsem proceduralne varovalke. Primerna denarna odpravnina je pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev. V nadaljevanju naloge na podlagi pregleda MSOV, sodne prakse ter strokovne teorije in prakse podajamo vsebinska izhodišča (kot so podlaga vrednosti, uporaba metod ocenjevanja, uporaba pribitkov in odbitkov, ustrezna raven vrednosti itd.) za določitev primerne denarne odpravnine z namenom zapolniti navedeni pravni standard. Medtem, ko so nekatera izhodišča (neuporaba odbitkov za manjšinskega lastnika ali za pomanjkanje tržljivosti, poštena vrednost kot vrsta vrednosti ter raven vrednosti, ki velja za kontrolni delež) jasna in nedvoumna, bodo druga (uporaba premij za kontrolo, upoštevanje sinergijske vrednosti) najbrž še dolgo časa predmet burnih razprav med ocenjevalci vrednosti. V empiričnem delu naloge smo ob upoštevanju namena in predmeta ocenjevanja vrednosti ter izbrane vrste vrednosti, kot najustreznejši pristop k ocenjevanju vrednosti podjetja Blisk Montaža d.d. izbrali na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda diskontiranja denarnega toka) ter na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda prilagojenih knjigovodskih vrednosti). Kot pošteno vrednost smo izbrali višjo izmed obeh ocenjenih vrednosti.
Keywords: Vrednotenje podjetij, delniška družba, iztisnitev manjšinskih delničarjev, primerna denarna odpravnina, poštena vrednost, primerjalnopravni pogled.
Published: 24.05.2017; Views: 1856; Downloads: 170
.pdf Full text (2,68 MB)

2.
ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA IN OBDAVČITEV ODPRAVNIN
Irena Štaher, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Po Zakonu o delovnih razmerjih imamo različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. To so: prenehanje s potekom časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, prenehanje s smrtjo delavca ali delodajalca-fizična oseba, prenehanje s sporazumom, prenehanje z redno ali izredno odpovedjo, prenehanje s sodbo sodišča, prenehanje po samem zakonu, v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in prenehanje v drugih primerih, ki jih določa zakon. Za vsak način prenehanja pogodbe pa mora biti izpolnjen določen pogoj oziroma mora biti določen vzrok, da ga lahko delodajalec poda. Delojemalec dobi odpravnino samo v določenih primerih prenehanja (razen če gre za izjemo): pri Prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri redni odpovedi iz poslovnega razloga, pri redni odpovedi iz razloga nesposobnosti, pri odpovedi v primeru, da je podjetje v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave ter v primeru izredne odpovedi s strani delavca. Dobljena odpravnina se ne všteva v dohodnino, če je bila prejeta v višini, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih v 108. členu oziroma, če ne presega 10-kratnika osnove.
Keywords: odpoved delovnega razmerja, odpravnina, dohodnina, obdavčitev.
Published: 08.11.2016; Views: 882; Downloads: 1

3.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJA OB PRENEHANJU DISTRIBUCIJSKE POGODBE
Denis Holc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so najprej predstavljene temeljne komercialne značilnosti distribucijske pogodbe, ki odražajo odnos med dobaviteljem in distributerjem. Distribucijska pogodba pri nas ni zakonsko urejena kot samostojen pogodbeni tip. Gre namreč za mešano pogodbo, kjer se mešajo elementi prodajne in agencijske pogodbe. Predstavljeno je, kdaj se v distribucijski pogodbi lahko uporabijo zakonska pravila prodajne oziroma agencijske pogodbe. V nadaljevanju se naloga posveti prenehanju distribucijske pogodbe, kjer so pojasnjeni reden, izreden ter drugi načini prenehanja pogodbe. V zadnjem poglavju pa so predstavljene posamezne pravice in obveznosti distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe. Skozi celotno delo je opravljena primerjava z Direktivo 86/653, ki sicer ureja agencijsko pogodbo, ter z avtonomnima pravnima viroma, ki podrobno urejata institute prenehanja distribucijske pogodbe ter nekatere pravice in obveznosti distributerja ob prenehanju pogodbe, to sta Vzorčna pogodba za pripravo pogodb v mednarodni distribuciji blaga in Načela evropskega prava (PEL CAFDC).
Keywords: distribucijska pogodba, agencijska pogodba, distributer, prenehanje distribucijske pogodbe, odpravnina, odškodnina, varovanje poslovne skrivnosti, konkurenčna prepoved, zaloge in rezervni deli, blagovna znamka, servis in garancija
Published: 15.04.2016; Views: 2347; Downloads: 565
.pdf Full text (385,71 KB)

4.
INSTITUT ODPRAVNINE V SLOVENSKI UREDITVI DANES IN JUTRI
Uroš Rošer, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava ureditev odpravnine v Republiki Sloveniji, s pregledom mednarodnih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in sodne prakse. V predstavitvi ureditve instituta odpravnine v Republiki Sloveniji je podrobno predstavljen sistem, ki je uveljavljen z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) in kolektivnimi pogodbami. Odpravnina je nadomestilo, ki je nekomu izplačano ob prenehanju nekega sodelovanja, v delovnopravnem smislu, prenehanju delovnega razmerja. Odpravnina po svoji naravi zasleduje dvojen namen. Prvič, zagotavljanje socialne varnosti delavca, kateremu se, največkrat nepredvideno, status delavca spremeni v brezposelnost in drugič, kot kompenzacija delavcu za njegov prispevek pri poslovanju družbe v daljšem časovnem obdobju. Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine v slovenskem pravnem sistemu je poleg ustreznega načina prenehanja delovnega razmerja tudi dopolnitev določene delovne dobe pri delodajalcu ali njegovih pravnih naslednikih, njena višina je odvisna tudi od delavčeve povprečne mesečne plače. Splošno velja, da je delavec, razen pri zaposlitvi za določen čas, upravičen do odpravnine šele po prvem letu zaposlitve. Zneski odpravnin so nizki, delavcu načeloma vsaka nova zaposlitev predstavljava nov tek delovne dobe za izračun odpravnine. Odpravnina je v Sloveniji z zakonodajo zelo podrobno regulirana, hkrati pa je potrebna prenove sistemske regulacije. Slovenski sistem odpravnino ureja na način, ki glede na današnjo dinamiko poslovanja v gospodarstvu, ne ustreza pravični in na dolgi rok vzdržni obravnavi vseh deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in ostale družbe. Rešitev je v celoviti reformi instituta odpravnine, z uporabo čilske ureditve individualnih računov, avstrijske ureditve navezave skladov odpravnin na pokojninske sklade in enakopravno obravnavo vseh subjektov, s katero bi zgradili vzdržen sistem, ki bi poleg zagotavljanja sredstev za socialno varnost delavcev skrbel tudi za sredstva za stabilnost pokojninskega sistema. Ukrepi na področju varovanja šibkejših in okolja bi vplivali na instrumente za regulacijo pravic denarnih prejemkov vseh subjektov.
Keywords: odpravnina, sklad, ZDR-1, slovenski pravni sistem, delovno pravo, avstrijska ureditev odpravnin, čilska ureditev odpravnin, sistem odpravninskih skladov, sistem varčevalnih računov, jamstveni sklad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Published: 26.11.2015; Views: 871; Downloads: 147
.pdf Full text (436,32 KB)

5.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR - 1
Neva Sulič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je predstavitev pomembnejših sprememb na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13. 3. 2013 in je pričel veljati 12. 4. 2013. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene posledice. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec izgubi redni dohodek za preživljanje in občutek varnosti. Po drugi strani odpoved pogodbe o zaposlitvi za delodajalca pomeni reorganizacijo delovnega procesa, kar lahko negativno vpliva na poslovanje, poleg tega pa delodajalca bremenijo dodatni stroški zaradi morebitnega selekcijskega postopka ob zaposlitvi novega delavca. S problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi se povezujejo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zato sem se v diplomskem delu dotaknila tako delodajalčevih, kot tudi delavčevih pravic in obveznosti. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1. Osredotočila sem se na primerjavo starega ZDR in novega ZDR-1, obenem pa sem k opisu sprememb in predstavitvi institutov vpletla tudi sodno prakso, saj sodišča z razlagami in zavzetimi stališči posredno tudi vplivajo na spremembe in odpirajo nova vprašanja o zadevni tematiki. Slovenija je imela na področju odpuščanja delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, zelo nefleksibilno ureditev, kar pa je vplivalo na to, da so in še vedno prevladujejo zaposlitve za določen čas. ZDR-1 je bil sprejet ravno z namenom večje fleksibilnosti pri zaposlovanju in zagotavljanju ustrezne varnosti za delavce, poleg tega pa je bil eden izmed vodilnih ciljev tudi skrajšanje in poenostavljenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nova pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši mednarodni pravni akti, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, so Konvencija Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Priporočilo št. 166, Mednarodni pakt o kulturnih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Direktiva 98/59/ES o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti in ostale konvencije Mednarodne organizacije dela. Na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je z ZDR-1 prišlo do pomembnih sprememb, vendar bosta šele čas in sodna praksa pokazala, kje se odpirajo nove problematike in kje bodo še potrebne spremembe.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpravnina, odpovedni rok, posebno varstvo pred odpovedjo
Published: 28.07.2015; Views: 2108; Downloads: 323
.pdf Full text (1,39 MB)

6.
IZREDNO PRENEHANJE AGENCIJSKE POGODBE
Tjaša Ekart, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bom predstavila izredno prenehanje agencijske pogodbe. V začetku bom na kratko opisala agencijsko pogodbo, jo definirala in navedla njene značilnosti, večji del diplomske naloge pa bom posvetila izrednemu prenehanju agencijske pogodbe. Skozi preučevanje literature sem ugotovila, da v okviru prenehanja poznamo redno prenehanje, pri katerem bom povzela kako agencijska pogodba preneha, kadar je ta sklenjena za določen oziroma nedoločen čas, in pa izredno prenehanje agencijske pogodbe. Pri izrednem prenehanju bom podrobneje predstavila določbe Obligacijskega zakonika, ki urejajo to področje in katerih namen je predvsem varovati šibkejšo stranko, torej agenta. V nadaljevanju bom opisala odstop od pogodbe, ki je možen zaradi izjemnih okoliščin ali resnih vzrokov in sicer ima stranka pravico, da v tem primeru odstopi od pogodbe brez odpovednega roka oziroma pred določenim časom. Opisala bom tudi sam pojem resnega vzroka, ki je pravni standard in je lahko posledica ravnanja ene ali druge stranke, kot tudi posledica tretjih oseb ali višje sile. Bistveno pa je, da se lahko stranke sklicujejo na resen vzrok zgolj, kadar ta vzrok otežuje uresničitev pogodbe. V nadaljevanju bom opisala tudi, kakšna mora biti vsebina navedbe resnega vzroka v odstopni izjavi in posledice, kadar ni navedenega resnega vzroka. Na koncu bom opredelila še institut odpravnine in skozi sodne odločbe skušala prikazati tudi praktični pomen izrednega prenehanja agencijske pogodbe.
Keywords: Redno prenehanje agencijske pogodbe, izredno prenehanje agencijske pogodbe, odstop od pogodbe, resen vzrok, odpravnina
Published: 02.12.2014; Views: 1055; Downloads: 262
.pdf Full text (173,23 KB)

7.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK OB PRENEHANJU POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPNANJU (AGENCIJSKE POGODBE)
Grega Paternoster, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je, po uvodu, v prvem poglavju predstavljena pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba, predvsem njen gospodarski oziroma ekonomski namen, veljavna ureditev pogodbe v Obligacijskem zakoniku - v nadaljevanju OZ, kakor tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala pred sprejetjem OZ v Zakonu o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR. V istem poglavju je predstavljena tudi ureditev te pogodbe v Direktivi Sveta 86/653/EGS o usklajevanju zakonodaj držav članic o samozaposlenih trgovinskih zastopnikih z dne 18. december 1986 - v nadaljevanju Direktiva 86/653/EGS s katero je OZ usklajen ter Vzorčna pogodba o trgovinskem zastopanju Mednarodne trgovinske zbornice - v nadaljevanju Vzorčna pogodba MTZ. Prav tako je v tem poglavju opravljena razmejitev agencijske pogodbe od njej podobnih pogodbenih tipov – distribucijske pogodbe, franšizing pogodbe, komisijske pogodbe in posredniške pogodbe. V drugem poglavju so predstavljena splošna pravna pravila o prenehanju pogodbenih razmerij trajnejše narave in sicer 332. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja trajne narave, ki je sklenjeno za določen čas in 333. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. 332. in 333. člen OZ sta lex generalis v razmerju do 830. in 831. člena OZ, ki kot lex specialis urejata prenehanje agencijske pogodbe, sklenjene za nedoločen oziroma za določen čas. Naslednje oziroma osrednje poglavje je namenjeno posebnim pravnim pravilom o prenehanju agencijske pogodbe. Pravila iz OZ podrobno določajo pogoje za prenehanje pogodbenega razmerja med agentom in naročiteljem ter pravice in obveznosti strank ob prenehanju pogodbe. Pravila so večinoma kogentne narave in nekoliko bolj varujejo agenta kot naročitelja, saj je agent praviloma šibkejša stranka v pogodbenem razmerju. Pravila, ki določajo prenehanje agencijske pogodbe delimo v dve skupini in sicer pravila, ki urejajo redno prenehanje pogodbe, kjer bodo opisani pogoji za prenehanje pogodbe sklenjene za nedoločen in določen čas in pravila, ki določajo izredno prenehanje pogodbe – odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Sledijo še podpoglavja o institutih, ki jih je v naš pravni red vnesel OZ in sicer o odpravnini, kot institutu, ki je normiran oziroma urejen v korist agenta in institutu konkurenčne prepovedi po prenehanju pogodbe, ki je določena v korist druge stranke agencijske pogodbe, to je, naročitelja. V diplomskem delu so poleg veljavne ureditve agencijske pogodbe v našem pravnem redu, prispevkov pravne teorije, predstavljene tudi številne odločitve slovenskih višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter Sodišča Evropske unije v konkretnih primerih.
Keywords: pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), agent, naročitelj, pogodbeno razmerje trajne narave, redno in izredno prenehanje agencijske pogodbe, resen vzrok, odpravnina, konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe.
Published: 17.08.2012; Views: 4005; Downloads: 1189
.pdf Full text (463,35 KB)

8.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Keywords: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Published: 09.03.2010; Views: 5528; Downloads: 683
.pdf Full text (463,75 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica