| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidni osebi
Katarina Budič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problematiko zaposlovanja invalidov in njihovimi pravicami. Tako kot v državah po svetu, je tudi v Sloveniji brezposelnost invalidov večja od brezposelnosti ostalega prebivalstva. Da bi izenačili možnosti zaposlovanja invalidov, je v ta namen državna politika razvila vrsto ukrepov, ki jih je povzela iz drugih držav. Nekaterim pomembnejšim, kot so zaposlitvena rehabilitacija, zaščitna zaposlitev, podporna zaposlitev, zaposlitveni centri in vzpodbude za zaposlovanje smo posvetili več pozornosti. Primerjali smo tudi podatke Zavoda za zaposlovanje in Statističnega urada ob predpostavki, da je zaposlitvena možnost invalidov manjša kot pri neinvalidih. Poudarek smo dali na varstvene določbe, ki jih je zakonodajalec predvidel, da bi invalidom omogočil dodatno varstvo pri zaposlitvi, v času trajanja in pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo je, da so pravice invalidov vključene v številne zakone in predpise, kar povzroča nepreglednosti in nejasnosti. Izpostavili smo tri najpomembnejše zakone, in sicer: Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlitvi invalidov.
Keywords: invalid, pravice invalidov, ustrezno delovno mesto, zakon o delovnih razmerjih, zakon o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Published: 04.07.2016; Views: 785; Downloads: 94
.pdf Full text (1,02 MB)

12.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Marjeta Vene Bratec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo prikazali pravno ureditev pogodbe o zaposlitvi in njeno prenehanje z odpovedjo. Predstavili smo pravice, obveznosti ter odgovornosti na strani delavca in delodajalca v primeru individualne redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Podrobno smo zapisali aktivnosti, ki jih mora opraviti delodajalec oziroma delojemalec pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter posamezne faze postopka vodenja odpovedi. Vsak posamezen korak lahko vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izoblikovana sodna praksa nakazuje na dejstvo, da je za pravilno izpeljan postopek odpovedi potrebno upoštevati vse zakonsko določene obveznosti, zapisane v ZDR-1. Pomembni so prav vsi formalni postopki: podaja odpovedi znotraj določenih rokov, oblika in vsebina odpovedi ter vročanje. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez vsebinsko utemeljenega razloga je v primeru spora neveljavna. Sprememba delovnopravne zakonodaje v letu 2013 je prinesla nekatere poenostavitve v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcem ter zmanjšala administrativne ovire. Na drugi strani naj bi se povečala pravna varnost zaposlenih in zmanjšale zlorabe. Preučili smo poenostavitve in raziskali njihov vpliv na kršitve na tem področju. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona v praksi je pokazal, da so se zmanjšale kršitve na področju vročanja odpovedi in v samih postopkih pred podajo le-te, povečale pa so se kršitve delovnopravne zakonodaje nasploh.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, postopek vodenja odpovedi, delavec, delodajalec
Published: 12.05.2016; Views: 938; Downloads: 147
.pdf Full text (744,98 KB)

13.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELAVCA
Nastja Temlin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poglavitni namen diplomskega dela je predstaviti institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca po ureditvi v Zakonu o delovnih razmerjih 1 (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13.3.2013, z začetkom veljave 12.4.2013. V diplomskem delu sem podrobneje predstavila pojem izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razloge za podajo te vrste odpovedi, kakšen je pravni položaj (pravice) delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, itd. S pomočjo sodne prakse sem skušala pojasniti razloge za podajo te vrste odpovedi delovnega razmerja, ter hkrati predstaviti konkretne primere in problematiko na področju izredne odpovedi s strani delavca. Obe stranki pogodbenega razmerja imata tako pri sklenitvi, kot tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsaka svoje pravice in dolžnosti, ki jih morata spoštovati. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pomemben institut na delovno pravnem področju, predvsem izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa predstavlja posebno vrsto odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se odnos med pogodbenima strankama tukaj še poslabša in ga v večini primerov več ni mogoče nadaljevati. Izredna odpoved delavca je mogoča le v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter kot že navedeno, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank, delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. ZDR-1 je v delovno pravno področje prinesel veliko sprememb, vključujoč s spremembami na področju izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar šele sodna praksa sčasoma pokaže kje se pojavlja nova problematika in katera področja bo potrebno na novo urediti.
Keywords: institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pravice in obveznosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih-1, posledice, sodna praksa
Published: 21.04.2016; Views: 1892; Downloads: 268
.pdf Full text (195,30 KB)

14.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR - 1
Neva Sulič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je predstavitev pomembnejših sprememb na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13. 3. 2013 in je pričel veljati 12. 4. 2013. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene posledice. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec izgubi redni dohodek za preživljanje in občutek varnosti. Po drugi strani odpoved pogodbe o zaposlitvi za delodajalca pomeni reorganizacijo delovnega procesa, kar lahko negativno vpliva na poslovanje, poleg tega pa delodajalca bremenijo dodatni stroški zaradi morebitnega selekcijskega postopka ob zaposlitvi novega delavca. S problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi se povezujejo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zato sem se v diplomskem delu dotaknila tako delodajalčevih, kot tudi delavčevih pravic in obveznosti. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1. Osredotočila sem se na primerjavo starega ZDR in novega ZDR-1, obenem pa sem k opisu sprememb in predstavitvi institutov vpletla tudi sodno prakso, saj sodišča z razlagami in zavzetimi stališči posredno tudi vplivajo na spremembe in odpirajo nova vprašanja o zadevni tematiki. Slovenija je imela na področju odpuščanja delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, zelo nefleksibilno ureditev, kar pa je vplivalo na to, da so in še vedno prevladujejo zaposlitve za določen čas. ZDR-1 je bil sprejet ravno z namenom večje fleksibilnosti pri zaposlovanju in zagotavljanju ustrezne varnosti za delavce, poleg tega pa je bil eden izmed vodilnih ciljev tudi skrajšanje in poenostavljenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nova pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši mednarodni pravni akti, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, so Konvencija Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Priporočilo št. 166, Mednarodni pakt o kulturnih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Direktiva 98/59/ES o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti in ostale konvencije Mednarodne organizacije dela. Na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je z ZDR-1 prišlo do pomembnih sprememb, vendar bosta šele čas in sodna praksa pokazala, kje se odpirajo nove problematike in kje bodo še potrebne spremembe.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpravnina, odpovedni rok, posebno varstvo pred odpovedjo
Published: 28.07.2015; Views: 2111; Downloads: 323
.pdf Full text (1,39 MB)

15.
POSTOPEK ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI NEZMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI INVALIDNOSTI
Matjaž Kosi, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Delovno razmerje lahko preneha iz različnih razlogov. Eden izmed njih je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delavca. V tej diplomski nalogi se osredotočam na prenehanje delovnega razmerja zaradi nezmožnosti delavca, da izpolnjuje delovne naloge, ki spadajo v opis njegovega delovnega mesta zaradi nastanka invalidnosti ali poslabšanja že obstoječega stanja invalidnosti do te mere, da delavec ne more oz. ne sme več izpolnjevati delovnih nalog, ki izhajajo iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Gre za primere, ko delodajalec znotraj svoje organizacije ne more prilagoditi delovnega mesta delavca invalida niti mu znotraj svoje organizacije ne more ponuditi drugega ustreznega delovnega mesta, primernega njegovi izobrazbi in invalidskim omejitvam. V tem primeru lahko delodajalec prične s postopkom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. V postopku odpovedi mora delodajalec med drugim preveriti ali je za delavca na voljo prosto ustrezno delovno mesto pri drugih delodajalcih, ter zbrati zahtevano dokumentacijo, ki jo priloži vlogi na Komisijo za ugotavljanje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki deluje v okviru pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ta Komisija, katere namen ustanovitve naj bi bil večji nadzor nad odpuščanjem delavcev invalidov, deluje od začetka leta 2006. Komisija predstavlja nekakšen slovenski sui generis, saj je njena mnenja nimajo vsebinskega pomena za nadaljnji postopek, ampak predstavljajo le procesno predpostavko, brez izpolnitve katere delodajalec ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti delavcu invalidu, brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Zato se utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti obstoja te Komisije oz. načina njenega delovanja in njeni vlogi pri zaščiti ustavno določene prepovedi diskriminacije invalidov. Namen te diplomske naloge je podrobneje opisati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti, delo in vlogo Komisije, poiskati pravne podlage, opisati primere iz poslovne in sodne prakse ter poskušati poiskati vzporednice z ureditvijo v sočlanici Evropske unije, Poljski.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu – razlog nezmožnosti - Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Published: 14.07.2015; Views: 1280; Downloads: 292
.pdf Full text (1,82 MB)

16.
UTEMELJEN RAZLOG ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR-1
Aleš Kaučič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu predstavljam institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter odpovedne razloge, ki samo odpoved utemeljujejo. Hkrati te razloge primerjam z razlogi, zaradi katerih je odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Za lažji prikaz in razumevanje instituta odpovedi pogodbe, kot ta poteka v praksi, analiziram nekaj praktičnih primerov odločitev sodišč, sprejetih v sporih glede zakonitosti oziroma utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga, poslovnega razloga ter razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, ki so vsekakor tudi najpogostejši razlogi odpovedi. V diplomski nalogi institut odpovedi, kakor je ta določen v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), primerjam z njegovo ureditvijo v prej veljavni zakonodaji s področja delovnih razmerij in z mednarodnimi predpisi s tega področja, kot je Konvencija MOD št. 158 o prenehanju zaposlitve na pobudo delodajalca, s predpisi Evropske unije ter z akti, ki jih je na tem področju sprejel Svet Evrope.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, neutemeljeni razlogi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, primerjava z mednarodnimi pravnimi viri, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi
Published: 07.07.2015; Views: 768; Downloads: 151
.pdf Full text (892,11 KB)

17.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRED ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVI
Karolina Čepin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Odpoved pogodbe o zaposlitvi je najpogostejši način prenehanja delovnega razmerja. Številni tuji in domači pravni viri vsebujejo določbe, katerih namen je varovanje delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delodajalec mora imeti utemeljen razlog za odpoved pogodbe. ZDR-1 poleg vsebinskih zahtev, ki opredeljujejo vrsto in dopustnost odpovedi, delodajalcu nalaga tudi vrsto postopkovnih (ali formalnih) obveznosti. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora iz poslovnega razloga mora, na zahtevo delavca, obvestiti delavske predstavnike. Ko gre za odpoved večjemu številu delavcev, mora delodajalec pri določitvi presežnih delavcev določiti in uporabit kriterije za presežne delavce ter sodelovati z delavskimi predstavniki in zavodom za zaposlovanje. V primeru odpovedi pogodbe zaradi neopravljenega poskusnega dela in razloga nesposobnosti mora ustrezno ugotoviti, ali delavec dosega pričakovane delovne rezultate. Delodajalčeva obveznost je tudi, da delavcu omogoči zagovor. V primeru odpovedi iz krivdnega razloga je pomemben predhodni postopek v obliki izdaje opozorila. Dodatne obveznosti ima v primeru odpovedi delavcem, ki sodijo v varovane kategorije, posebnosti pa so tudi v primeru odpovedi delavcem v javnem sektorju. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomembno tudi, da so tako postopki pred odpovedjo kot tudi sama vročitev odpovedi narejeni v predvidenem roku in na pravilen način.
Keywords: odpoved, odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec, obveznosti pred odpovedjo, sindikat, predhodni postopek
Published: 19.02.2015; Views: 1587; Downloads: 305
.pdf Full text (461,89 KB)

18.
REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI DELAVCU IN JAVNEMU USLUŽBENCU
Karmen Kotnik, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem preučevala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s strani delodajalca delavcu in javnemu uslužbencu. Preučevala sem tri temeljne razlike pravne ureditve med ZDR-1 in ZJU pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti: subjektivni in objektivni razlog nesposobnosti, odpravnino ter odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove kot jo določa ZDR-1 oziroma premestitev po ZJU, medtem ko pravnega varstva po ZDR-1 oziroma po ZJU, ki se nanaša na navedeno odpoved pogodbe o zaposlitvi nisem proučevala. Primerjala sem slovensko pravno ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z avstrijsko ureditvijo. V času zaključevanja pisanja magistrske naloge je Državni zbor RS sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1 ), zato sem odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti primerjala tudi s prejšnjo ureditvijo po ZDR.
Keywords: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, razlog nesposobnosti, subjektivni razlog, objektivni razlog, pravica do odpravnine, ponudba nove pogodbe o zaposlitvi, premestitev...
Published: 22.12.2014; Views: 2645; Downloads: 564
.pdf Full text (1,70 MB)

19.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCA PO ZDR - 1
Anja Pivec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča delavcu, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje povzroči takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Hujše kršitve obveznosti delodajalca, ki predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakon taksativno našteva. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru zakonsko določenega razloga in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka oziroma časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. S sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo aprila 2013 je bil krog razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca razširjen. Dodan je bil nov, osmi odpovedni razlog, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je nov Zakon o delovnih razmerjih tudi preoblikoval in spremenil nekatere že obstoječe odpovedne razloge ter jasneje uredil postopek, ki ga mora delavec izpeljati preden poda izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pomembno vlogo v okviru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo tudi sodišča, ki v morebitnem sporu presojajo zakonitost podane izredne odpovedi delavca in ob tem oblikujejo sodno prakso. S svojimi stališči in razlagami v njej dajejo odgovore na vprašanja, ki jih odpira zakonodajna ureditev. Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delodajalcu pozna tudi nemška delovnopravna zakonodaja. Pravna ureditev le tega je v pretežni meri enaka kot v slovenski zakonodaji.
Keywords: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, nov Zakon o delovnih razmerjih, pravice delavca, sodna praksa
Published: 13.01.2014; Views: 3002; Downloads: 439
.pdf Full text (808,54 KB)

20.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Tina Žnider, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskala pravice in odgovornosti delavca in delodajalca v posameznem odpovednem razlogu. Preučila sem, s kakšnimi problemi se tako delavec kot delodajalec soočata v praksi pri redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V njem sem pojasnila utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in delavca. Najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi je redna odpoved iz poslovnih razlogov, saj novi Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča razporejanja delavcev kot prejšnja zakonodaja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v praksi uporablja najmanj, saj še niso vse stvari dorečene v zakonu in bodo le-ti pojasnjeni s sodno prakso oz. že dosedanje izkušnje sodne prakse v povezavi s formalnimi postopki podaje odpovedi, kažejo na potrebne spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvsem v smislu poenostavitve postopka odpuščanja. Upoštevanje postopkovnih zahtev vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe. Sodna praksa prikazuje, da se največ težav pojavlja prav pri procesnem delu odpovedi kot sta izvedba zagovora in vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Keywords: utemeljeni razlog, delavec, delodajalec, odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, sodna praksa
Published: 04.07.2013; Views: 2090; Downloads: 391
.pdf Full text (401,13 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica