| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Keywords: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Published: 02.03.2021; Views: 382; Downloads: 45
.pdf Full text (848,04 KB)

2.
Pravna vprašanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Primož Seršen, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Keywords: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Published: 26.11.2018; Views: 753; Downloads: 147
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pravni in računovodski vidik
Eva Muzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan postopek, skozi katerega gresta delodajalec in delavec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V teoretičnem delu, v katerem izpostavljamo pravni vidik, podrobno opredelimo obveznosti delodajalca pred odpovedjo pogodbe, vlogo sindikata in sveta delavcev, obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, načine vročitve odpovedi, vrste odpovednih razlogov ter podroben opis pravic, ki jih ima delavec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V diplomskem delu je tudi poglavje o kolektivnem odpustu, kar pomeni odpust večjega števila delavcev zaradi poslovnih razlogov. Z računovodskega vidika bomo v diplomskem delu prikazali izračun odpravnine, sorazmernega dela letnega dopusta in regresa, vključno z načini njihovega izračuna.
Keywords: odpoved pogodbe, pogodba o zaposlitvi, poslovni razlog, delodajalec, delavec
Published: 13.11.2018; Views: 438; Downloads: 109
.pdf Full text (863,88 KB)

4.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Keywords: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Published: 18.01.2018; Views: 1445; Downloads: 242
.pdf Full text (1,59 MB)

5.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (kolektivni odpust)
Uroš Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje. Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1. Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem. Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev. Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Keywords: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Published: 18.11.2016; Views: 1532; Downloads: 142
.pdf Full text (2,32 MB)

6.
DELOVNOPRAVNO VARSTVO ŽVIŽGAČEV
Katarina Jeraj Podlesek, 2016, master's thesis

Abstract: Naloga obravnava delovnopravno zaščito žvižgača - delavca oz. javnega uslužbenca, ki na podlagi utemeljenih razlogov razkrije nezakonito, koruptivno, nepravilno ali škodljivo ravnanje delodajalca. Žvižgaču, ki na podlagi razumnih razlogov verjame v točnost razkritih obremenilnih informacij o delovanju njegove organizacije, je potrebno nuditi zaščito. Žvižgaštvo je eden izmed mehanizmov transparentnega delovanja javnega in zasebnega sektorja ter krepitve demokratične odgovornosti, poleg tega pa predstavlja temeljni vidik svobode izražanja in svobode vesti. Za uveljavitev žvižgaštva je potrebna jasna zakonodaja, ki nudi tudi učinkovito zaščito žvižgačem pred povračilnimi ukrepi delodajalca. V nalogi je na podlagi analize pravnih virov mednarodnega prava, slovenskih pravnih virov, ustrezne znanstvene in strokovne literature ter slovenske sodne prakse, najprej analizirana zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, ki jo nudi obstoječa slovenska zakonodaja. V nadaljevanju so prikazane nekatere rešitve v drugih pravnih sistemih ter proučena pravna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev delovnopravnega varstva žvižgačev. Na koncu naloga prinaša tudi nekatere predloge, ki bi pripomogli k učinkovitejši ureditvi področja žvižgaštva.
Keywords: žvižgač, whistleblowing, razkritje nepravilnosti, korupcija, povračilni ukrepi, diskriminacija, odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaščita
Published: 20.09.2016; Views: 1767; Downloads: 403
.pdf Full text (1,62 MB)

7.
Obstoj znakov kaznivega dejanja, ki pomeni kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu
Vida Borovinšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izredna odpoved PZ je skrajni ukrep, ki je na razpolago tako delodajalcu kot tudi delavcu. Gre za prenehanje PZ po hitrem postopku, zaradi obstoja utemeljenega zakonskega razloga, ki nadaljevanja delovnega pogodbenega razmerja več ne omogoča, niti do poteka odpovednega roka. Med utemeljene zakonske razloge na strani delavca prištevamo tudi kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti s strani delavca, ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja. Zaradi lažjega razumevanja problematike izpostavljene v tej magistrski nalogi sem najprej raziskala pomen pogodbenosti delovnih razmerij in same pravne narave PZ. Za lažje prepoznavanje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delavca, sem podrobno izpostavila vse pogodbene obveznosti delavca, ki jih pogodbeni stranki dogovorita v PZ, kot tudi druge obveznosti, med katere spadajo obveznosti delavca, ki izhajajo iz delovne zakonodaje (zakoni, podzakonski akti,….) in iz kolektivnih pogodb. Samo v primeru, če obe pogodbeni stranki dobro poznata medsebojne obveznosti, lahko prepoznata tudi njihove kršitve. Izpostavljena problematika v tej magistrski nalogi povezuje področje delovnega prava s kazenskim pravom. Zaradi posebnosti obravnavane zakonske možnosti, ki obsega ugotavljanje znakov kaznivega dejanja, sem v omejenem obsegu raziskovala kazensko zakonodajo, teorijo in sodno prakso in s tem izpostavila pravila ugotavljanja znakov kaznivega dejanja, ki jih je dolžan spoštovati tudi delodajalec v postopku izredne odpovedi PZ. Spoštovanje navedenih pravil je potrebno, v kolikor želi delodajalec uspešno prestati presojo utemeljenosti svoje odločitve pred delovnim sodiščem. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS je izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi PZ v sodnem postopku presoja zakonitosti izredne odpovedi PZ v okviru odpovednih razlogov in obrazložitvi le-teh, pri tem pa delovno sodišče ne odloča o kazenskopravni odgovornosti delavca, mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti (znaki kaznivega dejanja) določeni v KZ-1 in predvsem tudi, kako jih upošteva oziroma razlaga kazenskopravna teorija in sodna praksa. Ker postopek ugotavljanja znakov kaznivega dejanja v delovni zakonodaji ni določen, so delodajalci v zvezi njim prepuščeni zgolj svoji lastni presoji. Na prvi pogled takšna ureditev izgleda za delodajalca preprosta, analiza sodne prakse pa pokaže, da mora presoja obstoja znakov kaznivega dejanja zadostiti visokim standardom, ki veljajo za ugotavljanje znakov kaznivega dejanja pred delovnim kot tudi kazenskim sodiščem. Ob upoštevanju tovrstne strokovne usposobljenosti ugotovimo, da večina slovenskih delodajalcev z njo ne razpolaga. Po podrobnejši obravnavi problematike, sem prišla do zaključka, da je za uspešno izvedbo tovrstne izredne odpovedi PZ potrebno, s strani delodajalca, strokovno poznavanje tako delovne kot tudi kazenske zakonodaje, teorije in prakse. Obravnavana zakonska možnost izredne odpovedi PZ je v praksi uporabna, v nekaterih primerih s strani delodajalcev tudi uspešno izvedena, vendar ob nezadostnem poznavanju kazenske zakonodaje, za delodajalce precej tvegana, zato bi v prihodnje zakonodajalec moral razmisliti o spremembah.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, pogodbene oziroma druge delovne obveznosti delavca, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, znaki kaznivega dejanja
Published: 20.09.2016; Views: 1257; Downloads: 178
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE
Lara Makoter, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pogodba o zaposlitvi je lahko odpovedana s strani delavca kot tudi s strani delodajalca. V kolikor je odpovedana s strani delodajalca, mora biti za to podan utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih razloge taksativno določa in eden izmed njih je tudi razlog nesposobnosti. Zakon loči med subjektivnim razlogom nesposobnosti, ki je podan, če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov in med objektivnim razlogom nesposobnosti, ki je podan, če delavec ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni z zakonom oziroma s podzakonskimi predpisi. Zakonske določbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti so splošne, zato imajo pri interpretaciji določb ključno vlogo sodišča. V diplomskem delu je tako ob navajanju zakonskih določb in pravne teorije upoštevana tudi novejša sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Keywords: pogodba o zaposlitvi – delavec – delodajalec – odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – sodna praksa
Published: 19.09.2016; Views: 1309; Downloads: 195
.pdf Full text (814,56 KB)

9.
SANKCIJE V PRIMERU KRŠITEV DELAVČEVIH OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Peter Črešnar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delovnopravno razmerje je v svojih temeljih obligacijsko pravno razmerje, ki pa zaradi svojih posebnosti ne more biti v celoti prepuščeno prostemu urejanju njegovih strank. Dejstvo je, da je delavec v delovnopravnem razmerju šibkejša stranka, ki je iz razloga ekonomske odvisnosti podrejena delodajalcu, zaradi česar bi brez posebne pravne ureditve imeli delodajalci prosto pot za izkoriščanje delavcev. Pomembnost delovnopravnega razmerja za družbo je privedla do razvoja posebne veje prava, to je delovnega prava. Stranke delovnega razmerja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi hkrati prevzamejo obveznosti ter pridobijo pravice, ki so jih v skladu z načeli obligacijskega prava dolžne spoštovati in izvrševati. V primeru kršitev obveznosti prevzetih s pogodbo o zaposlitvi nastopijo za kršitelja določene posledice oziroma sankcije, katerih intenziteta je odvisna od narave in teže kršitve ter subjektivnih okoliščin povezanih s kršiteljem. Navedeno velja za primere kršitev obveznosti s strani delavca, kar je podrobneje predstavljeno v diplomskem delu. Temeljni pravni vir za urejanje delovnih razmerij v Sloveniji je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Sprejet je bil kot odgovor na spremembo ekonomske klime, ki narekuje večjo fleksibilnost pri zaposlovanju oziroma odpuščanju delavcev, s čimer se lahko delodajalci hitreje prilagodijo razmeram na trgu. Kljub na prvi pogled delavcu neugodni ureditvi, pa je ZDR-1 ohranil zadostno varstvo delavčevih pravic pred delodajalčevimi samovoljnimi ukrepi in je zlasti na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem v skladu s Konvencijo MOD št. 158 ter Evropsko socialno listino, ki ščitita delavca pred neutemeljeno odpovedjo. V primeru delavčevih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja pozna ZDR-1 naslednje ukrepe, ki jih ima delodajalec na razpolago zoper kršitelja: disciplinski ukrep, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Medtem, ko se z disciplinskim ukrepom ne sme trajno poseči v pravice delavca, ki je kršil prevzete obveznosti, pa sta tako redna odpoved iz krivdnega razloga kot izredna odpoved ukrepa, ki drastično posežeta v delavčevo socialno in ekonomsko sfero. Iz tega razloga mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) skrajnje sredstvo zoper kršitelja, ki se uporabi le v primerih težjih kršitev obveznosti, disciplinski ukrep pa v ostalih primerih lažjih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se lahko poda le, če za njo obstaja utemeljen razlog, izredna pa zgolj iz razlogov, ki so taksativno našteti v ZDR-1, kar je razumljivo, saj izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pozna odpovednega roka in učinkuje z njeno vročitvijo, zaradi česar izbira razlogov za utemeljitev izredne odpovedi ne more biti prepuščena delodajalcu. V primerih, ko delavec s kršitvijo svojih obveznosti delodajalcu povzroči škodo, ima delodajalec pravico zahtevati povrnitev škode. Ob splošnih predpostavkah odškodninske odgovornosti pa za te primere veljajo določene posebnosti, ki so prav tako urejene z ZDR-1. V primerih, ko delavec meni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana neutemeljeno, mu ZDR-1 nudi sodno varstvo. Z odločitvami delovnih sodišč ter ne nazadnje tudi Vrhovnega sodišča RS se oblikuje sodna praksa, ki je izrednega pomena za poenotenost bodočih odločitev v podobnih zadevah ter za krepitev pravne varnosti. Poleg sodnega je delavcu omogočeno tudi izvensodno varstvo, ki pripomore k mirnejšemu reševanju morebitnih sporov ter sprejemu odločitev sprejemljivih za obe stranki.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, disciplinski ukrepi, odškodninska odgovornost delavca
Published: 19.09.2016; Views: 2820; Downloads: 223
.pdf Full text (897,34 KB)

10.
VARSTVO DELAVCEV PRED UPOKOJITVIJO V ZVEZI Z ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVI
Mark Šuler, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano varstvo delavcev pred upokojitvijo v povezavi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki delavce pred upokojitvijo ščiti, da jim delodajalec brez njihovega pisnega soglasja praviloma ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Slovenska zakonodaja varuje delavce pred upokojitvijo (pa tudi nekatere druge kategorije delavcev) le pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pa tudi iz drugih razlogov, kot je recimo krivdni razlog ali razlog nesposobnosti. V diplomskem delu je predstavljena primerjava med sedanjo in predhodno ureditvijo področja varstva starejših delavcev oziroma delavcev pred upokojitvijo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predstavljena je tudi sodna praksa, ki se nanaša na to področje. Ker se Republika Slovenija v zadnjih letih sooča s precejšnjim številom odpuščanj delavcev, je bila v okviru diplomskega dela opravljena raziskava, v kateri smo delodajalce in vodjo bančne pravne službe spraševali, kako dobro poznajo zakonodajo s področja varstva delavcev pred upokojitvijo.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, varstvo delavcev pred upokojitvijo, delavci pred upokojitvijo, starejši delavci, varovani delavci
Published: 16.09.2016; Views: 1062; Downloads: 131
.pdf Full text (552,81 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica