| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL
Barbara Slavinec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior', 'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot' (94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g). 'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent', v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Keywords: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Published: 08.12.2016; Views: 1776; Downloads: 197
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
UGOTAVLJANJE FENOLOŠKIH FAZ IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI NEKATERIH ODPORNIH NAMIZNIH SORT VINSKE TRTE
Urška Bračko, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali faze razvoja nekaterih odpornih sort namiznega grozdja. Spremljali smo, koliko dni je preteklo pri posamezni sorti od brstenja (BBCH 05) do tehnološke zrelosti (BBCH 89). Tehnološko zrelost grozdja smo določili z analizo vsebnosti sladkorja (od 65 do 75 °Oe) in s senzorično oceno zrelosti. Faza brstenja je najprej (21. marca) nastopila pri sorti 'Einset seedless', najpozneje (7. aprila) pa pri sortah 'Sophie', 'Angela' in 'Schuyler'. Glede na trajanje vegetacije (od brstenja do tehnološke zrelosti) smo v skupino zgodnjih sort (130‒145 dni) uvrstili sorte 'Xenia' ,'Reflex', 'Prima', 'Black Magic', 'Kyoho' , 'Clara' in 'Vierul 59'. V skupino srednje poznih sort (146‒165 dni) smo uvrstili sorte 'Prezentabil', 'Patrizia', 'Primus', 'Galant', 'Karmen', 'Sophie', 'Einset seedless', 'Angela' in 'Schuyler'. Med pozne sorte (165 dni in več) smo uvrstili sorte 'Muscat blue', 'Ontario', 'Terez' in 'Guzun'. Pri senzoričnem ocenjevanju smo ugotovili, da je bila jagodna kožica najbolj moteča pri sorti 'Schuyler', najmanj pa pri sorti 'Black Magic'. Semena so bila najbolj moteča pri sorti 'Muscat blue', najmanj pa pri sortah 'Einset seedless', 'Black Magic' in 'Evita'. Največ ocenjevalcev bi kupilo sorte 'Prima', 'Evita' in 'Primus', skoraj nihče pa ne bi kupil sorte 'Guzun'.
Keywords: vinska trta, fenofaze, odporne namizne sorte, tehnološke lastnosti
Published: 11.10.2016; Views: 1432; Downloads: 157
.pdf Full text (815,42 KB)

3.
UGOTAVLJANJE LASTNOSTI NEKATERIH SORT NAMIZNEGA GROZDJA
Marko Mramor, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Keywords: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Published: 07.10.2016; Views: 1191; Downloads: 166
.pdf Full text (842,86 KB)

4.
UGOTAVLJANJE TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI ODPORNIH SORT 'MONARCH' IN 'RONDO'
Jasmina Masilo, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali tehnološke lastnosti dveh odpornih sort vinske trte 'Monarch' in 'Rondo'. Spremljali smo fenofaze in dozorevanje grozdja, merili klorofil, temperature listne površine, mladike, jagode in zraka, analizirali grozdni sok ter rezultate primerjali s kontrolno sorto 'Modri pinot'. Ocenili smo napad peronospore na listih (odporni sorti sta bili brez tretiranja proti boleznim, pri kontrolni sorti pa je bilo varstvo po integrirani pridelavi grozdja). Glede na razvoj fenofaz smo ugotovili, da je najhitrejša v razvoju sorta 'Rondo', sorta 'Monarch' pa glede na kontrolno sorto 'Modri pinot' v razvoju nekoliko zaostaja (p≤0,05). Odporni sorti sta imeli v listih manjšo vrednost klorofila kot kontrolna sorta 'Modri pinot' (p≤0,05). Pri merjenju temperatur smo ugotovili, da je pri temperaturi zraka 28 ˚C najnižja povprečna temperatura v listih (25,1˚C), nekoliko višja v mladikah (25,4 ˚C) in najvišja v jagodah (26,1 ˚C) (p≤0,05). Največjo maso jagod je imela sorta 'Rondo' (207 g), sorta 'Monarch' 188 g, najmanjšo pa sorta 'Modri pinot' (168 g). Okuženost s peronosporo je bila pri sorti 'Rondo' večja (45,8 %) kot pri sorti 'Monarch' (23,3 %). Pri analizi mošta smo ugotovili, da je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin najvišja pri sorti 'Monarch' (7,6 g/L), pH vrednost je bila višja pri sorti 'Rondo' (3,8), najvišjo vsebnost jabolčne kisline pa je imela kontrolna sorta 'Modri pinot' (2,9 g/L).
Keywords: vinska trta, odporne sorte, 'Monarch', 'Rondo'
Published: 29.06.2015; Views: 1322; Downloads: 113
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica