1. Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeEva Rozman, 2021, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Keywords: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 1447; Downloads: 76
 Full text (2,17 MB) |
2. Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeŽan Turk, 2021, undergraduate thesis Abstract: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Keywords: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 1466; Downloads: 126
Full text (1,03 MB) |
3. Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2 : doktorska disertacijaJózsef Mursics, 2020, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2.
Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka:
• postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in
• postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija.
Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi.
Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Keywords: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Published in DKUM: 29.03.2021; Views: 1287; Downloads: 97
Full text (3,26 MB) |
4. Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKatarina Turk, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Keywords: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1349; Downloads: 137
Full text (984,68 KB) |
5. Analiza sežiga odpadnih plinov v reformerjuAnita Malinić, 2017, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo sežiga odpadnih plinov v reformerju pri procesu proizvodnje metanola.
V procesu proizvodnje metanola izhajajo velike količine odpadnih plinov, predvsem v delu čiščenja surovega metanola. Odpadni plin večina sestoji iz metana, vodne pare, ogljikovega dioksida, metanola in nekaj je še ogljikovega monoksida. Ker imajo nekatere komponente še veliko sežigno vrednost, se tako pošiljajo na sežig v reformer in tako se porabi manj kurilnega olja za njegovo delovanje.
Na podlagi reakcij, ki potečejo v reformerju pri zgorevenju plinastih in tekočih goriv, ter njihove sestave, smo izračunali, koliko CO2 in vodne pare nastane pri sežigu. Prav tako smo izračunali porabo kisika pri obeh vrstah goriv.
Po končani analizi smo teoretično vrednost dimnih plinov, ki smo jo izračunali, primerjali z dejansko vrednostjo iz podjetja Nafta Petrochem iz Lendave. Ugotovili smo, če odpadne pline pošljemo na sežig v reformer, porabimo manj kurilnega olja za delovanje le tega.
Prav tako smo proces sežiga simulirali s procesnim simulatorjem Aspen Plus, kjer smo dobili podoben rezultat kot pri teoretičnem izračunu in smo ga primerjali z dejansko vrednostjo dimnih plinov.
Keywords: dimni plini, sežig, reformer, odpadni plini
Published in DKUM: 30.03.2017; Views: 1321; Downloads: 95
Full text (1,35 MB) |
6. UPORABA ADSORPCIJE ZA ODSTRANJEVANJE HLAPNIH ORGANSKIH SPOJIN IZ ODPADNIH PLINOVGrega Ravljen, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo preučili proces adsorpcije hlapnih organskih snovi na porozni strukturi aktivnega oglja v pilotni napravi. Pregledali smo vrste organskih snovi, ki se pojavljajo v industrijskih odpadnih plinih.
Eksperimentalni del magistrske naloge smo izvedli v podjetju ESOTECH d.d., kjer smo uporabili obstoječo pilotno napravo za odstranjevanje emisij hlapnih organskih spojin. Pilotno napravo smo pred testiranji nadgradili in s tem omogočili nadzorovan proces adsorpcije. Z analizo podjetij, ki so v skladu s t. i. IPPC direktivo zavezana k omejevanju emisij hlapnih organskih spojin v okolje, smo pridobili podatke o vrstah hlapnih organskih spojin, ki jih uporabljajo pri svojih procesih. Štiri izbrane vrste hlapnih organskih spojin smo opredelili kot tekoče adsorbate: aceton, etanol, etilacetat in metanol. Za plinaste adsorbate smo izbrali eten in propan. Proces adsorpcije smo izvajali na aktivnem oglju tipa Supersorbon K 40 pri volumskem pretoku skupnih zajetih plinov 20 m3/h. Z variacijo volumskega pretoka smo izvedli še adsorpcijo acetona in propana pri 120 m3/h in 220 m3/h.
Kot rezultat smo podali diagrame nasičenja za vsak posamezen adsorbat, iz katerih je razviden čas preboja do mejnih vrednosti. Iz pridobljenih podatkov smo izračunali maso in delež posameznega adsorbata, ki se adsorbira na aktivno oglje. Iz rezultatov je bilo ugotovljeno, da ima aktivno oglje različno adsorpcijsko afiniteto do izbranih adsorbatov. Spoznali smo, da polarnost, velikost molekule in funkcionalne skupine v molekuli adsorbata vplivajo na delež vezanega adsorbata. Izmed izbranih vrst adsorbatov se je etilacetat v največji meri sposoben adsorbirati na izbran tip aktivnega oglja, najmanj pa eten.
Keywords: adsorpcija, aktivno oglje, adsorbat, hlapne organske spojine (HOS), odpadni plini
Published in DKUM: 06.11.2015; Views: 2487; Downloads: 257
Full text (2,56 MB) |
7. Kurjenje odpadnih plinov tovarne formalina Nafte Lendava v obstoječem parnem kotluDamir Lučić, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja tehnološke rešitve za kurjenje odpadnih plinov tovarne formalina Nafte Lendava v obstoječem parnem kotlu. V delu je prestavljen proces proizvodnje formalina, proces prestrezanja in transporta odpadnih plinov od tovarne do parnega kotla ter požarna varnost za dovod in kurjenje v kotlu. V predstavitvi kurjenja je prikazano, kako odpadne pline uporabljamo kot dodatno gorivo k zemeljskemu plinu in mazutu, ker vsebujejo vodik se zaradi tega tudi zmanjša proizvodnja ogljikovega dioksida. V nadaljevanju so predstavljene nepopolnosti pri kurjenju ter njihove rešitve, ki so pripomogle k nemotenemu delovanju procesa. Na koncu diplomskega dela je predstavljen ekonomski učinek kurjenja formalinskih plinov, ki prikazuje znaten prihranek osnovnih goriv.
Keywords: formalinski odpadni plini, tovarna formalina, parni kotel, zgorevanje, varnostne zahteve za pline
Published in DKUM: 15.10.2014; Views: 2024; Downloads: 160
Full text (1,96 MB) |
8. |
