| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izdelava gnojila iz odpadnega mulja
Lara Božek, 2020, master's thesis

Abstract: Vsako leto se soočamo s porastom količine proizvedenih odpadkov, ki predstavljajo veliko obremenitev za naše okolje, če z njimi ne ravnamo pravilno. Med te proizvedene odpadke sodi tudi biomasa (e.g., odpadni mulji, odpadno perje, odpadne rastline, lesni sekanci etc.), ki pa ima številne priložnosti, kot recimo potencial za njeno ponovno pametno uporabo. Znano je namreč, da odpadna biomasa predstavlja trajen in obnovljiv vir surovine in energetsko varčni material (malo energije za njihovo pridelavo in predelavo), ter hkrati omogoča možnost recikliranja. Ena izmed ekoloških, hkrati tudi ekonomskih najbolj sprejemljivih rešitev, trajnostno zbiranje mulja, je njegova ponovna uporaba v poljedelstvu. Eden od najbolj sprejemljivih postopkov obdelave mulja, pri katerem dobimo stranske produkte, je piroliza. V tej magistrski nalogi smo s pomočjo pirolize iz odpadnega mulja dobili biooglje in dve frakciji, težkohlapno in lahkohlapno. Iz dobljenih produktov smo v podjetju Gorenje Surovina d.o.o. določili kalorično vrednost, vsebnost pepela in vlage. Rezultate meritev težkih kovin, PAH, CHN in hlapnih komponent v biooglju, smo dobili iz podjetja IKEMA d.o.o. Ob tem, so opravili eksperiment tako, da so posadili semena kreše v petrijevke ter v njih vstavili določeno koncentracijo biooglja in šote. V četrtem poglavju so prikazani rezultati iz katerih lahko potegnemo zaključek, da se dobljeno oglje v določenih koncentracijah lahko uporablja kot dodatek tlom. Zaradi svojih lastnosti se znatno izboljša kvaliteto in strukturo tal za boljšo rast rastlin, v našem primeru, kreše. Na osnovi rastnega in kalilnega testa smo dobili rezultate, ki smo jih analizirali v sledeče parametre: kaljivost (GR), dolžino korenine rastline (RLP), indeks dolžine korenine (IR) in Munoo – Liisa indeks vitalnosti (MLV) ob določeni koncentraciji biooglja in šote.
Keywords: odpadni mulj, piroliza, biooglje, frakcija, rastni in kalilni test
Published: 15.07.2020; Views: 283; Downloads: 51
.pdf Full text (2,98 MB)

2.
Encimska razgradnja odpadnega mulja papirne industrije
Matjaž Kitak, 2015, master's thesis

Abstract: Primarni cilj magistrskega dela je bila študija možnosti koristne uporabe odpadnega mulja obstoječe papirnice. Ta material med drugim vsebuje tudi celulozo, za katero je znano, da ob ustrezni predobdelavi hidrolizira najprej do enostavnih sladkorjev, ti pa v naslednjem koraku fermentirajo do bioetanola. Hidrolizo celuloze smo izvajali ob prisotnosti specifičnega encima celulaze in iskali optimalne pogoje za njen najučinkovitejši potek. Reakcije alkoholne fermentacije v okviru tega dela nismo izvajali, saj so predhodne raziskave pokazale, da gre za dokaj enostavno reakcijo s 100-odstotnim izkoristkom. Za izvajanje reakcije hidrolize smo uporabljali šaržni reaktorski sistem EasyMax 102. Sistem je bil izbran zaradi njegove enostavne uporabe, avtomatizacije, natančnosti in majhnih reaktorskih volumnov. Vse te lastnosti sistema smo ob eksperimentalnem delu dodatno potrdili. Pri encimski hidrolizi smo zaradi majhnega izkoristka reakcije odpadni mulj predhodno obdelali z različnimi tehnikami predobdelave. Uporabili smo mletje, kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino, alkalno hidrolizo z NaOH in oksidacijo s H2O2. S temi tehnikami smo spreminjali kristalinično strukturo celuloze na več amorfnih področjih. Z eksperimentalnim delom smo določili in potrdili optimalne reakcijske pogoje encimske hidrolize odpadnega mulja (volumen encima, pH raztopine, čas reakcije in vrsto topila). Kot optimalno tehniko predobdelave smo izbrali kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino. Pri tej je teoretično izračunana dnevna količina bioetanola znašala za bolj razredčeno raztopino ( = 1 g/L) 316 kg in za manj razredčeno raztopino ( = 3,5 g/L) 151 kg.
Keywords: odpadni mulj, encimska hidroliza, bioetanol, predobdelava
Published: 21.10.2015; Views: 852; Downloads: 79
.pdf Full text (3,05 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica