| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268
Žan Napast, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Keywords: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Published: 08.10.2018; Views: 518; Downloads: 56
.pdf Full text (1,20 MB)

2.
Obdelava tekstilnih odpadnih voda z membranskim bioreaktorjem
Irena Petrinić, Jasmina Korenak, Marjana Simonič, Mirjana Čurlin, 2010, original scientific article

Abstract: Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki pomeni biološko razgradnjo odpadnih voda z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda in hitrega razvoja v zadnjem desetletju. Namen dela je bil očistiti modelno odpadno vodo z membranskim bioreaktorjem ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne tekstilne odpadne vode, pripravljene v laboratoriju po recepturi iz industrije. Cilj je bil vzpostaviti obratovalne razmere in stabilnost celotnega sistema, ki bi dal maksimalen izkoristek čiščenja z želeno kakovostjo očiščene vode. S spremljanjem obratovalnih parametrov, kot so pretok vhodne odpadne vode, dovajanje kisika v biološki del obdelave ter spremljanje tlaka ultrafiltracije, smo nameravali zagotoviti optimalne obratovalne razmere. S fizikalno-kemijskimi analizami smo dokazali, da so se vrednosti KPK in koncentracije barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale, in sicer za 70 do 90 odstotkov. Iz rezultatov je razvidno, da je bila učinkovitost znižanja KPK okoli 90-odstotna, učinkovitost znižanja vsebnosti barvil pa doseže do 97 odstotkov. Iz navedenega lahko povzamemo, da je tehnologija MBR, ki je kombinacija biološkega in fizikalnega čiščenja, zelo učinkovita pri čiščenju tekstilne odpadne vode.
Keywords: reaktivna azobarvila, tekstilne odpadne vode, membranski bioreaktorji, aktivno blato
Published: 31.08.2017; Views: 844; Downloads: 78
.pdf Full text (497,63 KB)
This document has many files! More...

3.
Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barvili
Tina Željko, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Keywords: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Published: 26.07.2016; Views: 1201; Downloads: 106
.pdf Full text (3,30 MB)

4.
The applicability of an advanced oxidation process for textile finishing wastestreams & fate of persistent organic pollutants
Julija Volmajer Valh, Alenka Majcen Le Marechal, Boštjan Križanec, Simona Vajnhandl, 2012, original scientific article

Abstract: The trend of sustainable use of available water resources encourages textile finishing enterprises to implement efficient wastewater treatment technologies that enable water recycling, and not just itćs discharging into the local wastewater treatment plants (WWTP). This paper presents the results obtained from the H2O2/UV treatment of wastewater from Slovene textile finishing company. Laboratory scale decolouration experiments were performed on the most representative wastewater samples, collected in three months period. In general 80 % decolouration and 86 % total organic carbon (TOC) reduction was achieved. On the other hand, the use of ultraviolet (UV) radiation to degrade and destroy organic pollutants in textile wastewater could lead to the formation of toxic dioxins and dioxin-like compounds, groups of persistent organic pollutants, especially due to the presence of halogenated compounds in textile finishing processes. For these reasons, textile wastewater samples were analysed for any content of dioxins before and after the treatment with H2O2/UV.
Keywords: tekstilne odpadne vode, napredni oksidacijski procesi, H2O2/UV, dioksini, textile wastewater, advanced oxidation processes, H2O2/UV, ecological parameters, dioxins
Published: 10.07.2015; Views: 1096; Downloads: 35
URL Link to full text

5.
Razvoj in uporaba analiznih metod določanja težkih kovin v okoljskih vzorcih z emisijsko spektrometrijo z induktivno skopljeno plazmo
Darja Kavšek, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo razvili, optimizirali in s pomočjo validacije potrdili analizne metode za točno in natančno določevanje izbranih težkih kovin v različnih matricah okoljskih vzorcev z optično emisijsko spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP–OES). S pomočjo izmerjenih vsebnosti onesnaževal ter kemijskih in fizikalno–kemijskih parametrov smo izvedli kemometrijsko karakterizacijo različnih okoljskih vzorcev. Iskali smo korelacije med različnimi okoljskimi vzorci, ki so bili odvzeti na različnih vzorčnih mestih v različnih časovnih obdobjih.
Keywords: ICP–OES, premog, sedimenti, odpadne tekstilne vode, odpadne industrijske vode, težke kovine, validacija, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, analiza grupiranja, metoda glavnih osi, diskriminantna analiza
Published: 12.01.2015; Views: 1821; Downloads: 311
.pdf Full text (3,60 MB)

6.
Karakterizacija mikrobne združbe iz šaržnega biološkega reaktorja za odstranjevanje azo barvil in primerjava učinkovitosti mikrobnega sistema s kombiniranim mikrobno-fizikalnim sistemom
Jana Ploder, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Keywords: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Published: 21.05.2014; Views: 1425; Downloads: 156
.pdf Full text (5,20 MB)

7.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, master's thesis

Abstract: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Keywords: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Published: 05.09.2013; Views: 1339; Downloads: 135
.pdf Full text (2,77 MB)

8.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Keywords: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Published: 12.10.2011; Views: 3081; Downloads: 253
.pdf Full text (2,94 MB)

9.
RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM POSTOPKOM H 2 O 2 /UV
Monika Marčec Kmetič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi kompleksne sestave tekstilnih odpadnih vod uporaba univerzalnega postopka čiščenja ni mogoča. Vse bolj se uporabljajo napredni oksidacijski postopki (angl. AOP Advanced Oxidation Processes) zaradi njihove enostavnosti in učinkovitosti. H2O2/UV postopek je najbolj učinkovit oksidacijski postopek, saj se z njim izognemo problemom kot je nastajanje mulja in obremenitev odpadne vode z ozonom. Najpogosteje uporabljeno sredstvo je vodikov peroksid, ki pa ga je zaradi njegove stabilnosti v čisti obliki potrebno ustrezno aktivirati. Glede na vrsto aktivatorja, ki ga uporablja postopek, se oksidacijski postopki razbarvanja razlikujejo med seboj. Aktivacija vodikovega peroksida se lahko izvede s pomočjo UV žarkov, ozona, ultrazvoka, toplotne energije ali kombinacije le teh. Edina kemikalija, ki jo uporabimo pri razbarvanju, je vodikov peroksid, ki pri razpadu tvori kisik, zaradi česar njegova prisotnost v odpadnih vodah ni oporečna. V nalogi preučimo vplive posameznih vhodnih parametrov kot so moč UV žarnice, koncentracija barvil, dodatka H2O2, pH modelnih raztopin in čas izpostavljenosti UV sevanja razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. Ti postopki so zelo učinkoviti za samo razbarvanje, kot tudi za znižanje vrednosti ekoloških parametrov. Del naloge so tudi mikrobiološke preiskave odpadnih vod v tekstilni industriji in čiščenje le teh s pomočjo ultrazvoka
Keywords: Tekstilne odpadne vode, H2O2/UV postopek, vodikov peroksid, ultrazvok
Published: 29.11.2010; Views: 2515; Downloads: 241
.pdf Full text (7,88 MB)

10.
Izbor naravnih materialov v sistemih s pritrjeno biomaso za čiščenje odpadnih vod
Barbara Jeznik, 2009, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga temelji na raziskavi problematike tekstilnih odpadnih vod iz barvarn. Raziskovalno delo je potekalo na treh laboratorijsko pripravljenih odpadnih kopeli, ki so poleg barvil (ena je vsebovala 1:2 kovinsko kompleksno barvilo, dve pa reaktivno barvilo) vsebovale še tekstilna pomožna sredstva in kemikalije. Odpadne kopeli predstavljajo realne kopeli iz barvarn, za katere se je v raziskovalnem delu uporabil postopek biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Kot nosilci biomase, ki so pri čiščenju tudi aktivno sodelovali, so bili uporabljeni: lesne gobe, apnenec, zeolit in šotni granulat. V nalogi so opisane metode dela, ki so bile uporabljene z namenom, da se razišče vpliv različnih sestav odpadnih kopeli in različnih nosilcev na učinek čiščenja tekstilnih odpadnih kopeli iz barvarn. S spektroskopsko analizo se je na osnovi izmerjenih absorbanc določila stopnja razbarvanja barvila in spektralni absorpcijski koeficienti za odpadne vode pred in po čiščenju. Z merjenjem parametrov onesnaženosti se je ugotavljala učinkovitost različnih nosilcev biomase. Z določanjem pH, oksidacijsko redukcijskega potenciala in električne prevodnosti so se ugotavljale spremembe v odpadni kopeli po čiščenju. Določili so se tudi osnovni parametri sistema, kot so poroznost nosilca in zadrževalni časi v sistemu. Določile so se lastnosti in vpliv vseh barvil, kemikalij in tekstilno pomožnih sredstev v odpadnih kopelih ter lastnosti izlužkov nosilcev biomase in njihov vpliv na učinek čiščenja. Zaključki na osnovi rezultatov so pokazali, da so določeni nosilci biomase bolj primerni za čiščenje določenih odpadnih kopeli. Lesne gobe in šotni granulat sta primerna za čiščenje močno alkalnih odpadnih kopeli. Apnenec je lahko primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Acid Blue 158, medtem ko je zeolit primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Reactive Yellow 15.
Keywords: biološko čiščenje, ekologija, nosilci biomase, kovinsko kompleksna barvila, reaktivna barvila, tekstilne odpadne vode
Published: 12.03.2010; Views: 3012; Downloads: 248
.pdf Full text (12,62 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica