| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Razgradnja PVC odpadkov s hidrotermičnimi procesi
Ana Marija Črešnar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Polivinilklorid (PVC) je eden izmed najbolj uporabljenih kloriranih plastik, ima zelo širok spekter uporabe, saj je cenovno zelo ugoden in se zaradi svojih lastnosti zelo dobro obnese kot material za različne izdelke. Prisoten je v številnih industrijah kot tudi v vsakdanjem življenju, kjer PVC izdelke najdemo v različnih oblikah. Še posebej pa je pomembno kako ravnamo s PVC odpadki, saj nepravilno ravnanje z njimi lahko povzroči velike okoljske in zdravstvene probleme. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na razgradnjo PVC – ja s hidrotermičnimi procesi v pod- in nadkritični vodi. Eksperimente smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju. Preizkušali smo vpliv temperature in časa na razgradnjo PVC-ja. Eksperiment smo izvajali pri temperaturi 400 °C, 425 °C ter času 30 in 60 min pri konstantnem razmerju material/ voda (4,5g/ 20mL). Po degradaciji smo dobili razgradne produkte v štirih fazah: plinski, oljni, trdni in vodni fazi. Produkte smo nato analizirali s plinsko kromatografijo masno spektrometrijo (GC/MS) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Količino kloridnih ionov v vodni fazi smo določili z obarjalnimi titracijami. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da velik del kloridnih ionov ostane v vodni fazi in da razgradnja PVC – ja kljub zelo visokim temperaturam ni popolnoma.
Keywords: Polivinilklorid, hidrotermični procesi, odpadna embalaža, razgradnja, dekloriranje
Published: 08.10.2020; Views: 210; Downloads: 0
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, master's thesis

Abstract: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Keywords: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Published: 11.09.2020; Views: 527; Downloads: 137
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Racionalizacija odpadne embalaže in mehanska obdelava odpadkov v zbirnem centru lenart, podjetja saubermacher slovenija d.o.o.
Tjaša Klampfer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Pojav plastične embalaže predstavlja velik prelom za drugo polovico 20. stoletja. V podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o., v katerem se med drugim ukvarjajo tudi s sortiranjem odpadne embalaže, smo najprej pregledali dejansko stanje in prostor, kjer se vrši sortiranje odpadne mešane embalaže. Pregled stanja nam je omogočil, da smo ugotovili vzrok za premajhno storilnost sortirne linije. Na podlagi pridobljenih informacij in ugotovitev s pomočjo intervjuvanja, opazovanja, proučevanja in primerjanja smo predlagali možne rešitve, ki bi izboljšale sistem procesa sortiranja odpadne embalaže in izboljšale samo storilnost le tega. S posnetkom obstoječega stanja smo ugotovili neustrezno urejena področja. S predlogi izboljšav in upoštevanjem le teh, kot so nakup stropno – premičnega dvigala, nakup kolesc za kontejnerje, nakup dvoriščnega nakladalnika in z boljšo organizacijo zaposlenih na sortirni liniji, bi zaposlenim omogočili skrajšan skupni čas procesa, zmanjšali bi potreben čas in skoraj odpravili nekoristnega. S pomočjo finančnih podatkov podjetja smo lahko na ta način ugotovili v kolikšnem času bi si stroške za izvedbo predlogov povrnili. Ob morebitni selitvi ali modernizaciji linije v prihodnje pa bi lahko podjetje zaposlilo več delavcev, ob tem pa bi se lahko odločilo za sortiranje drugih frakcij, ki pa trenutno zaidejo v smeti.
Keywords: racionalizacija, odpadna embalaža, sortirna linija, proces sortiranja, storilnost
Published: 15.10.2018; Views: 620; Downloads: 72
.pdf Full text (2,99 MB)

4.
Masni tokovi zbiranja, predelave in ponovne uporabe materialov odpadne embalaže po vzgledu krožnega gospodarstva v sloveniji
Timotej Hauptman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Odpadki danes v svetu predstavljajo velik problem, saj se iz leta v leto njihova količina povečuje. Za odpadno embalažo je zelo pomembno ločeno zbiranje, saj s tem omogočimo višjo stopnjo ponovne uporabe ali reciklaže. Javne službe in družbe, ki so odgovorne za zbiranje, ponovno uporabo, reciklažo ali predelavo, se soočajo z različnimi problemi. Zaradi lažjega razumevanja celotne diplomske naloge in s tem tudi slovenske zakonodaje, bodo na začetku podane teoretična izhodišča. Predstavil bom tudi sistem, ki ga pri nas uporabljamo, ter opisal krožno gospodarstvo, saj nam ta prinaša številne rešitve. Iz pridobljenih podatkov, ki so ključni za prikaz rezultatov, bomo ugotovili dejansko sliko, kaj se v Sloveniji dogaja z odpadno embalažo in poskušali najti učinkovitejše rešitve.
Keywords: Embalaža, odpadna embalaža, odpadki, Krožno gospodarstvo, ločevanje odpadkov, družba za ravnanje z odpadno embalažo, ravnanje z odpadki.
Published: 24.09.2018; Views: 549; Downloads: 76
.pdf Full text (1,22 MB)

5.
ORGANIZIRANOST SISTEMA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V EVROPI IN V SLOVENIJI
Katja Furman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna funkcija embalaže je fizična zaščita blaga pred poškodbami in vplivi iz okolja. Ko embalaža opravi svojo funkcijo in se loči od blaga, postane odpadek. Odpadna embalaža nastaja tako v gospodinjstvih, gospodarstvu in ostalih institucijah. V skrbi za čistejše in manj obremenjeno okolje ima embalaža ogromen okoljski pomen. Ravnaje z embalažo in odpadno embalažo je urejeno na ravni Evropske unije in na ravni posamezne države z nacionalnimi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. V Bruslju je bila ustanovljena krovna organizacija za ločeno zbiranje, recikliranje in ravnanje z embalažo in odpadno embalažo PACKAGING RECOVERY ORGANIZATION EUROPE (PRO EUROPE). Danes ta organizacija združuje 31 držav, od katerih večina uporablja znak 'Zelena pika' kot simbol financiranja. V Sloveniji je trenutno šest družb za ravnanje z odpadno embalažo. Vanje se morajo vključiti subjekti, ki dajo na slovenski trg več kot 15 ton embalaže na leto. Prav tako se morajo ta podjetja registrirati na Finančni upravi. Vsake tri mesece je treba narediti obračun in na njegovi podlagi plačati družbi za ravnanje z embalažo embalažnino in Finančni upravi okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
Keywords: odpadna embalaža, PRO EUROPE, Zelena pika, embalažnina, okoljska dajatev
Published: 24.03.2017; Views: 818; Downloads: 124
.pdf Full text (3,28 MB)

6.
Financiranje sistema za ravnanje z odpadno embalažo
Redy Petrovič Mihelič, 2017, master's thesis

Abstract: Odpadna embalaža predstavlja velik javnofinančni problem, zato sem se v nalogi osredotočil na analizo financiranja sistema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Proučil sem zakonodajo, pravne predpise, akterje, ki urejajo predmetno področje in ocenil dejansko stanje v letih od 2009 do 2016. Težave pri financiranju in nastanek stroškov izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Vrsto slabosti predstavlja način financiranja zbiranja odpadne embalaže, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso sofinancirale zbiranja odpadne embalaže in postavitve infrastrukture za ločeno zbiranje odpadne embalaže, temveč sta se zbiranje in nabava infrastrukture v celoti zagotavljali s ceno gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sistem zato ni spodbujal gospodinjstev in izvajalcev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, da bi zbrali več odpadne embalaže in ni omogočal zadostne preglednosti delovanja sistema in stroškov ter prihodkov sistema v delu, ko morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljati predelavo odpadne embalaže, ki jo zberejo v sistemu. Kljub temu pa so gospodinjstva zaradi vse večje ozaveščenosti ločila vedno več odpadne embalaže, čeprav so morala zaradi uvedbe dodatne storitve plačevati zbiranje komunalnih odpadkov po višji ceni. Ministrstvo dolga leta ni zadostno posredovalo s svojimi ukrepi, ni pripravilo meril za določanje stroškov, ni pripravilo operativnega programa niti spremembe zakonodaje in tako ni vplivalo na vire financiranja, čeprav so imeli izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadne embalaže večje stroške, ker so morali zagotoviti dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže in povečati pogostost odvoza komunalnih odpadkov, česar večinoma niso mogli v celoti nadomestiti z zvišanjem cene za storitve zbiranja odpadne embalaže. Nedorečenost razmerij med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je omogočala opuščanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in povzročala tveganje prelivanja dobičkov iz javnega v zasebni sektor, zaradi tega pa ni bil ustrezno zavarovan javni interes. Podatki za oceno doseganja okoljskih ciljev so bili precenjeni, netočni in nezanesljivi za resne analize in prenovo sistema. Spremljanje in nadzor sistema ni bil zadosten in ciljno usmerjen. K učinkovitejšemu delovanju sistema ni prispevala niti okoljska dajatev - prvič, ker ni bila pobrana v zadostni meri in drugič, ker se zbrana sredstva niso porabljala za zmanjševanje obremenjevanja okolja ali za odpravo posledic, ki nastajajo zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v embalažnih materialih, kar je glavni namen načela plačila za obremenjevanje, zaradi katerega je bila okoljska dajatev uvedena. V analiziranem obdobju je neustrezna ureditev sistema dopuščala neučinkovito in nepregledno financiranje ter spremljanje in nadzor delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo in tako puščala odprta vrata za vrsto tveganj znotraj financiranja sistema.
Keywords: odpadna embalaža, ministrstvo za okolje, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, izvajalci gospodaskih javnih služb, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, financiranje, embalažnina, stroški, prihodki, okoljska dajatev.
Published: 08.03.2017; Views: 944; Downloads: 124
.pdf Full text (1,09 MB)

7.
Racionalno upravljanje z odpadno embalažo v hotelu Veter d.o.o.
Rok Smolinger, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Potrošništvo, marketing, zadovoljevanje vedno večjih potreb strank in ostale podobne prvine potrošništva, posredno vplivajo na vedno večjo nastalo količino odpadne embalaže. Še večje količine odpadne embalaže pa nastanejo v industriji. Za namen našega diplomskega dela se osredotočimo na povprečen hotel. V diplomskem delu bomo preučili obstoječe stanje na področju odpadne embalaže v hotelu Veter d.o.o. Osredotočili se bomo predvsem na potek nastanka od embalaže do odpadne embalaže ter na ravnanje z odpadno embalažo v hotelu. Ob tem pa se bomo posvetili tudi stroškom. S pomočjo kritične analize bomo ugotovili morebitne napake ali pomanjkljivosti pri ravnanju z odpadno embalažo. Po opravljeni analizi obstoječega stanja, bomo v skladu z teoretičnimi izhodišči in zakonskimi usmeritvami, podali predloge za možne izboljšave v hotelu Veter d.o.o. Poiskali bomo načine za racionalnejše ravnanje z odpadno embalažo in racionalizacijo stroškov. Iz vidika logistike bomo podali predloge za čim bolj učinkovito sekundarno rabo OE.
Keywords: logistika, embalaža, odpadna embalaža, racionalizacija
Published: 25.01.2017; Views: 1177; Downloads: 84
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
Optimizacija sistema povratne embalaže v podjetju Delikomat d.o.o.
Iztok Ogrizek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi se osredotočamo na ureditev problema ravnanja z odpadno embalažo v podjetju Delikomat d. o. o. (v nadaljevanju Delikomat), v našem primeru s plastičnimi in plastificiranimi kozarci za kavo. Delikomat je eno izmed vodilnih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja z distribucijo toplih napitkov, hladnih napitkov in prigrizkov ter aparati za vodo. Namen naloge je optimirati sistem povratne embalaže toplih napitkov v podjetjih in javnih ustanovah. Za odpadno embalažo poskrbi v večini primerov podjetje - stranka, pri kateri so avtomati s toplimi napitki nameščeni. Kot nadomestilo za stroške odvoza odpadkov, Delikomat nudi določen odstotek provizije od prodaje toplih napitkov podjetju. Delikomat sodeluje tudi s podjetji, ki pa ne poskrbijo sami za odpadno embalažo, ampak za slednjo poskrbi Delikomat. S pomočjo kavcijskega sistema in avtomata za povratno embalažo, bomo poskušali uporabnike približati k bolj ekološkemu ravnanju z odpadno embalažo. Naloga je razdeljena na dva dela, in sicer teoretični in praktični del. V praktičnem delu smo uporabili metodo anketiranja, kjer smo na pobudo Delikomata prišli do ugotovitev navade pitja toplih napitkov ter sortiranja odpadne embalaže.
Keywords: logistika, embalaža, odpadna embalaža, povratna embalaža, ravnanje z odpadki
Published: 15.12.2016; Views: 1649; Downloads: 139
.pdf Full text (1,88 MB)

9.
Organizacijski model ravnanja z odpadno embalažo v podjetju Merkur trgovina d.d. poslovalnica Velenje
Miran Zakelšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Vsi poslovni subjekti, ki svojo dejavnost opravljajo na področju Republike Slovenije, so zavezani zakonski direktivi 104. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06), leta 2011 pa je bila sprejeta tudi uredba, ki opredeljuje ločeno zbiranje odpadkov po vrstah, nosilcih, skladiščenju, metodologiji uporabe, predelavi, trgovanju in evidenci. V diplomskem delu smo raziskali, kako uspešno podjetje Merkur trgovina, d.d., uporablja svoj model ločenega zbiranja odpadne embalaže. Do numeričnih rezultatov smo prišli s pomočjo evidenc o ravnanju z odpadlo embalažo, ki jih po direktivi zbiranja odpadne embalaže vodi podjetje Merkur trgovina, d.d., na zato predpisanih obrazcih. Embalažo nato prodaja registriranim podjetjem, ki opravljajo to dejavnost. Na podlagi pridobljenih podatkov je prišel čas, da začne podjetje Merkur trgovina, d.d., razmišljati o zmanjšanju nastanka odpadne embalaže.
Keywords: organizacijski model odpadna embalaža ločeno zbiranje embalaže podjetje Merkur trgovina, d.d.
Published: 12.10.2016; Views: 842; Downloads: 56
.pdf Full text (2,26 MB)

10.
Optimizacija snovne izrabe odpadkov v podjetju Gorenje Surovina
Jerneja Potočnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Odpadki so del našega vsakdana, saj nenehno nastajajo, na žalost v vedno večjih količinah. K temu pripomoreta potrošniška družba in njen način življenja, ki proizvaja te količine. Pomembno je, da se količine odpadkov, ki nastajajo, zmanjšajo, a k temu pripomore dobro in premišljeno ravnanje z odpadki, pa boljša ozaveščenost ljudi in želja po ohranitvi narave čim bolj čiste. V delu smo se osredotočili na optimizacijo snovne izrabe mešane odpadne embalaže, ki predstavlja velik delež komunalnih odpadkov, proizvedenih v gospodinjstvih. Eksperimentalni del je ponazorjen z izvedbo sortirne analize, ročnega ločevanja na frakcije (tetrapaki, kovine, papir in karton, steklo, trda plastika, lahka plastika, plastenke PET ter ostanek), ki nas je pripeljala do končnih rezultatov in ugotovitev. Po sortirni analizi je bila izvedena še laboratorijska, ki nam je podala sestavo in fizikalno-kemijske lastnosti ostankov. Pod drobnogled smo vzeli frakcijo trde plastike, ki je priljubljen potrošniški produkt zaradi njene večnamenske uporabnosti. Njen delež predstavlja skoraj tretjino celotnega vzorca odpadne embalaže pri sortirni analizi. Del te se lahko uporabi za pridobivanje toplotne in električne energije s sežiganjem, kjer so kurilne vrednosti nekaterih vrst plastik precej visoke. Za določene vrste plastik pa je primernejša snovna izraba v obliki reciklata oz. proizvod sekundarne surovine ali izdelka.
Keywords: sortirna analiza, odpadna mešana embalaža, snovna izraba
Published: 09.09.2016; Views: 717; Downloads: 120
.pdf Full text (2,30 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica