| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 358
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Konstruiranje in izdelava elektrohidravlične stiskalnice v podjetju Galvanizacija Fric d.o.o.
Žiga Napast, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno področje hidravličnih stiskalnic, ki so v današnjem času nepogrešljive v industriji. Poznamo več tipov hidravličnih stiskalnic, ki imajo velike zmožnosti upravljanja raznolikih nalog. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljeno podjetje Galvanizacija Fric d. o. o. ter hidravlične stiskalnice, njihove vrste in njihovo delovanje. V drugem delu je opisan celotni postopek izdelave hidravlične stiskalnice, ki bi se uporabljala za stiskanje odpadnega materiala, kot so papir, karton in folija. Sama konstrukcija stiskalnice je zasnovana iz kovinskega ogrodja, katerega smo spojili z MIG-MAG varjenjem. Potisna plošča, namenjena stiskanju odpadne embalaže, je operirana s hidravličnim cilindrom. Ta cilinder je nato povezan na hidravlični generator, kar pomeni, da je v sklopu enega sistema hidravlična črpalka, elektro-hidravlični potni ventil z dvema hitrima spojkama in rezervoarjem za olje. Vse skupaj se zaključi z natančnim izračunom dejanske moči stiskalnice.
Keywords: stiskalnica, galvanizacija, odpadki, cilinder
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 75; Downloads: 0

2.
Kinetika termične razgradnje polietilena za pridobivanje parafinskih frakcij
Tim Tetičkovič, 2024, master's thesis

Abstract: Količine polimernih odpadkov še vedno naraščajo predvsem zaradi masovne uporabe, dostopnosti in cenovne ugodnosti plastičnih materialov. Ravnanje s takimi odpadki je bistvenega pomena za zaščito planeta in živih bitij. Obstaja več načinov predelave plastike. V magistrski nalogi obravnavamo le termično predelavo pri visokih temperaturah – pirolizo. Proces pirolize obravnavamo za material HDPE, ki sodi med najbolj uporabljano plastiko. Prvi namen naloge je predstavitev reakcijskih mehanizmov, ki potekajo ob termični razgradnji materiala. Reakcijski mehanizmi sledijo zaporedju, ki se prične z iniciacijo, sledi ji β-razcepitvena propagacija, naključna propagacija, intermolekularni prenos vodika in terminacija. Drugi namen magistrske naloge je pregled kinetičnih modelov, ki se uporabljajo pri analizi podatkov iz termične analize materialov – TGA. Izračun kinetičnih parametrov je izveden z uporabo različnih pristopov, kot so: Friedman, Kissinger-Akahira-Sunose (KAS) in Ozawa-Flynn-Wall (OFW) model. Eksperimentalne podatke TGA HDPE smo s pomočjo programskega orodja Python in Matlab izračunali osnovne kinetične parametre, kot so aktivacijska energija Ea, predeksponentni faktor A, red reakcije n ter potreben čas za celotno presnovo pri 600 °C, 700 °C in 750 °C. V tretjem delu smo s pomočjo pridobljenih kinetičnih parametrov ocenili potrebne reakcijske čase za izvedbo hitre pirolize pri omenjenih temperaturah. Za izvedbo takšne pirolize smo predvideli načrtovanje laboratorijskega reaktorja s fluidiziranim slojem – RFS. Predstavljeni so izračuni fluidizacijskih lastnosti ter dimenzioniranje reaktorja z višino, premerom, maso nasutja, pretokom plina in padcem tlaka v reaktorju. Načrtovanje je bilo opravljeno za laboratorijski reaktor, ki predstavlja prvi korak za študijo in zasnovo procesa ter prehod na industrijsko merilo. Tako pripravljena zasnova reaktorja predstavlja podlago za pripravo projekta izdelave laboratorijskega raziskovalno-razvojnega reaktorja RFS.
Keywords: Piroliza, HDPE, kinetika, mehanizem, reaktor s fluidizirano plastjo, plastični odpadki
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 141; Downloads: 38
.pdf Full text (4,61 MB)

3.
Primerjava med dejansko in simulirano katalitično proizvodnjo sinteznega plina : magistrsko delo
Eva Rozman, 2024, master's thesis

Abstract: Zaradi vse večjega števila prebivalstva, širjenja industrije in pospešene gospodarske rasti se poraba električne energije eksponentno povečuje. Večina elektrike je še vedno proizvedena iz neobnovljivih virov energije, predvsem iz fosilnih goriv. Ravno tako se na odlagališčih, v naravi in v morju kopiči vse več odpadkov, ki niso ali ne morejo biti reciklirani. S proizvodnjo sintetičnega plina iz trdnih komunalnih odpadkov, bi pripomogli k proizvodnji energije, ki bi vsaj delno pomagala ohranjati okolje. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina z računalniškim programom Aspen Plus pri različnih sestavah vhodnih surovin in primerjava simulirane proizvodnje z dejansko proizvodnjo v industriji. V prvem delu smo izvedli simulacijo s katero smo preverili točnost sistema. V drugem delu smo spreminjali razmerje trdnih komunalnih odpadkov in lesne biomase na vtoku v proizvodnjo. Ugotovili smo, da so trdni komunalni odpadki in lesna biomasa bolj donosni kot zemeljski plin. Na sintezno pozitivno vpliva večja količina trnih komunalnih odpadkov in manjša količina vodne pare.
Keywords: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija, Aspen Plus, lesna biomasa
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 188; Downloads: 45
.pdf Full text (7,13 MB)

4.
Logistika odpadkov in njen izkoristek : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tamara Premrl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili razbremenilno logistiko, predstavili njene cilje in pojasnili predmet razbremenilne logistike. Temu sledi predstavitev vrst odpadkov in njihov opis. Teoretični del zajema tudi predstavitev krožnega gospodarstva, njegov pomen in prednosti. V poglavju Hierarhija ravnanja z odpadki smo pojasnili prednostno ravnanje z odpadki, po načelu obrnjene piramide, ki prikazuje prednostno ravnanje z odpadki, od zgoraj navzdol. V empiričnem delu smo analizirali ključne kazalnike nastanka odpadkov in ravnanje z le-temi v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) in Sloveniji. Temu sledi diskusija, v kateri so podane ugotovitve, do katerih smo prišli z analizo kazalnikov. Ugotovili smo, da se količina proizvedenih odpadkov v Sloveniji, od sprejema akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015, do danes ni zmanjšala. Ugotovili smo tudi, da se v istem obdobju stopnja recikliranih odpadkov ni povišala, saj smo pri e-odpadkih in gradbenih odpadkih ugotovili padec rasti. Na koncu smo podali predloge in ukrepe Evropske unije, s katerimi želi pospešiti prehod v krožno gospodarstvo. Podali smo tudi lastne predloge dodatnih rešitev, s katerimi kot potrošniki lahko prispevamo k bolj trajnostnemu sistemu.
Keywords: razbremenilna logistika, odpadki, krožno gospodarstvo, hierarhija ravnanja z odpadki, kazalniki krožnega gospodarstva
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 303; Downloads: 28
.pdf Full text (2,79 MB)

5.
Kavcijski sistem za embalažo pijač : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Ivana Vidačković, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela je raziskati kavcijski sistem za embalažo pijač. V teoretičnem delu smo raziskali, kaj predstavlja kavcijski sistem, kakšen je njegov prispevek k ohranjanju okolja in trajnosti. V nadaljevanju diplomskega dela smo identificirali prednosti ter slabosti kavcijskega sistema za embalažo. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo preverili ozaveščenost prebivalcev o kavcijskem sistemu za embalažo. Kavcijski sistem predstavlja sistem vračila embalaže, pri katerem potrošniki ob nakupu pijače doplačajo samo za embalažo, ki jo lahko vrnejo, ko gredo v trgovino ali drugo mesto, kjer obstaja možnost povračila kavcije. Na ta način so potrošniki finančno motivirani za sodelovanje v sistemu kavcije. Prevzem embalaže in vračilo kavcije na prodajnih mestih je možno ročno ali avtomatsko. Na podlagi vseh raziskav, ki sem jih opravila med svojim diplomskim delom, smo prišli do zaključka, da ima kavcijski sistem pomembno vlogo pri ohranjanju okolja in ljudi.
Keywords: kavcijski sistem, kavcija, embalaža, odpadki, krožno gospodarstvo
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 282; Downloads: 18
.pdf Full text (2,26 MB)

6.
Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literature
Teja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, review article

Abstract: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Keywords: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Published in DKUM: 18.12.2023; Views: 373; Downloads: 18
.pdf Full text (193,36 KB)
This document has many files! More...

7.
Krožno gospodarstvo na primeru industrije jekla
Gašper Krmelj, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo v industriji jekla temelji na ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov. Uspešno nadomesti linearni gospodarski model, ki temelji na vzemi, naredi, porabi in zavrzi. Krožno gospodarstvo zmanjšuje količino odpadkov in podaljša življenjsko dobo izdelkov. Z analizo krožnega gospodarstva v podjetju X želimo predstaviti model krožnega gospodarstva na primeru industrije jekla, kjer je prišlo do zmanjšanja količine odpadkov zaradi ponovne predelave le-teh in posledično zmanjšanja stroškov v proizvodnji jekla. Postopki predelave in recikliranja predstavljajo strošek, ki ga povsem pokrijejo zaslužki, ki jih prinaša predelava stranskih produktov pri predelavi jekla. Še vedno pa posamezni stranski produkti podjetju X prinašajo nove izzive, kako jih koristno porabiti – seveda s postopki nove tehnologije, za katero bo treba vložiti trud in tudi denar.
Keywords: Odpadki, krožno gospodarstvo, industrija jekla, žlindra
Published in DKUM: 08.11.2023; Views: 347; Downloads: 35
.pdf Full text (638,78 KB)

8.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Keywords: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 488; Downloads: 35
.pdf Full text (3,20 MB)

9.
Vpliv epidemije COVID-19 na gospodinjske odpadke v Republiki Sloveniji
Nina Vojščak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2020 je svet doletela pandemija SARS-CoV-2. Po svetu in v Sloveniji se je življenje, kot smo ga poznali, končalo. Ukrepi za zaustavitev širjenja virusa so posegali v naša življenja. Nenujne dejavnosti so se ustavile. Prisiljeni smo bili ostati doma in delati na daljavo. V zabojnikih pred hišo so se začele kopičiti večje količine odpadkov kot po navadi. Namen diplomskega dela je raziskati, ali so se količine gospodinjskih odpadkov povečale in kako so vplivale na okolje. S primerjalno analizo smo prišli do nepričakovanih rezultatov. Količine določenih vrst odpadkov so se povečale, količine celotnih odpadkov pa so se dejansko zmanjšale in imajo pozitiven vpliv na okolje.
Keywords: odpadek, gospodinjski odpadki, covid-19, epidemija
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 537; Downloads: 71
.pdf Full text (950,39 KB)

10.
Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko delo
Mojca Naglič, 2023, master's thesis

Abstract: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Keywords: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.04.2023; Views: 533; Downloads: 84
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 8.89 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica