Search the digital library catalog

Abstract: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Keywords: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 134; Downloads: 17
Full text (4,60 MB)

Abstract: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča. Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Keywords: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 290; Downloads: 98
Full text (807,74 KB)

Abstract: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.). Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali. Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen. Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Keywords: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Published in DKUM: 18.08.2021; Views: 530; Downloads: 115
Full text (2,58 MB)

Abstract: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Keywords: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Published in DKUM: 31.05.2021; Views: 386; Downloads: 59
Full text (1,81 MB)

Abstract: Z izboljšanjem tehnologije so se skozi leta razvili različni načini odstranjevanja in obdelave odpadkov. Danes je recikliranje najboljša metoda obdelave, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih snovi. Vendar vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se pogosto sežigajo ali sosežigajo, s čimer se ustvarjata električna energija in toplota. V pričujočem delu so predstavljene tehnologije sežiga in sosežiga, njihove pozitivne in negativne strani ter primerjava dejanskih podatkov o emisijah dimnih plinov, trdnih ostankih, ki nastanejo kot rezultat sežiga in sosežiga ter ekonomski vpogled v postopek in infrastrukturo obrata. V delu so predstavljene tudi količine energije, ki seporabi oz. proizvede med postopkom sežiga.
Keywords: odpadki, recikliranje, sežig, sosežig
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 295; Downloads: 68
Full text (2,86 MB)