Search the digital library catalog

Abstract: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Keywords: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 1355; Downloads: 377
Full text (3,69 MB)