1. Znanje, odnos in veščine za zagotavljanje varnosti pacientov v zdravstveni negiValerija Zorčič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave sta ključna dejavnika izboljševanje in nadgrajevanje znanja in veščin medicinskih sester ter izboljšanje odnosa do pacientov. V kliničnem okolju je potrebno izvajati nenehno in kontinuirano strokovno izobraževanje medicinskih sester. Naš namen je bil raziskati odnos ter znanje in veščine medicinskih sester za zagotavljanje varnosti pacientov. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatki v presečno opazovalni raziskavi so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika, ki je meril tri področja: odnos, veščine in znanje medicinskih sester za zagotavljanje varnosti. V raziskavi je sodelovalo 172 medicinskih sester. S koeficientom Cronbach alfa je bila ocenjena notranja konsistentnost anketnega vprašalnika. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike, natančneje s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da imajo medicinske sestre v kliničnem okolju povprečen odnos in znanje ter povprečne veščine za zagotavljanje varnosti pacientov. Samoocena znanja medicinskih sester, odnos in veščine za zagotavljanje kakovosti pacientov niso povezane z delovnimi izkušnjami medicinskih sester v kliničnem okolju. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre v kliničnih okoljih izvajajo celostno zdravstveno nego pacientov, kar pomeni, da je njihova prioritetna naloga skrb za varnost pacientov, za kar pa potrebujejo ustrezno znanje, pozitiven odnos in veščine.
Keywords: medicinska sestra, znanje, odnos, veščine in varnost pacienta.
Published in DKUM: 19.05.2021; Views: 1308; Downloads: 224
 Full text (1,12 MB) |
2. Odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacientov z alkoholnim opojem v urgentni obravnaviMarko Majhenič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča in namen: Zdravstvena obravnava pacienta, ki je ob osnovni bolezni tudi pod vplivom alkohola ali je v obravnavi zgolj zaradi akutnega alkoholnega opoja je zelo kompleksna. Namen zaključnega dela je bil proučiti odnos izvajalcev zdravstvene nege do opitih in nasilnih pacientov v času urgentne obravnave.
Raziskovalne metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje strokovne literature uporabili deskriptivno metodo. Raziskovalni del temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja pri 70 izvajalcih zdravstvene nege v urgentnih ambulantah. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da anketirani pogosto sodelujejo pri zdravstveni obravnavi opitega pacienta (PV = 3,0). V konflikte z opitimi pacienti prihajajo redko (PV = 2,3). Anketirani so mnenja, da se opiti pacienti največkrat obnašajo žaljivo (PV = 2,5), nekoliko manj je fizičnega nasilja (PV = 2,4). Ob tem se anketirani zaposleni pogosto počutijo jezno (PV = 2,9) in zgroženo (PV = 2,8), saj so prepričani, da opiti pacienti ogrožajo njihovo varnost (PV = 2,7).
Diskusija in zaključek: Zaposleni v urgentnih ambulantah se pogosto srečujejo z opitimi in celo nasilnimi pacienti. Zdravstveno osebje mora zdravstveno oskrbo izvajati strokovno in profesionalno in ne glede na pacientovo vedenje in stanje si morajo tekom zdravstvene obravnave prizadevati spoštovati njegovo dostojanstvo in ostale pravice, ki mu kot pacientu pripadajo.
Keywords: odnos do pacienta, zdravstvena nega, dostojanstvo, nasilje
Published in DKUM: 09.01.2020; Views: 1208; Downloads: 300
Full text (871,16 KB) |
3. Težave in potrebe oseb z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostihPetra Lazarevski, 2018, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča, namen: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo samo 1 % populacije. Posledično se jim posveča manj pozornosti kot ostalim osebam z duševnimi motnjami oziroma motnjami duševnega razvoja. Osebe z duševno manjrazvitostjo se, glede na stopnjo prizadetosti, soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju. Te obsegajo vse osnovne življenjske aktivnosti. Prav tako so bolj dovzetne za nastanek številnih telesnih in duševnih motenj. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem duševne manjrazvitosti in težave, s katerimi se soočajo osebe z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre ter opozoriti na preprečevanje nastanka duševne manjrazvitosti.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili opisno metodo v namen preučitve duševne manjrazvitosti, stališč in izvedenih raziskav. Iskali smo tujo in domačo literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo model PRISMA.
Rezultati: Po pregledu in analizi literature ugotavljamo, da se pojavlja duševna manjrazvitost pri 1 % celotne populacije v Sloveniji. Preventivne in promocijske aktivnosti za osebe z duševno manjrazvitostjo predvsem izvajajo medicinske sestre. Osebe z duševno manjrazvitostjo se soočajo z vsakdanjimi težavami. Predvsem velik problem predstavljajo duševne motnje.
Diskusija in zaključek: Pomembno je spregovoriti o duševni manjrazvitosti. Osebe z duševno manjrazvitostjo imajo različne potrebe in težave, ki jih pogosto ovirajo pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. V veliko pomoč je lahko medicinska sestra, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomaga osebi z duševno manjrazvitostjo ter tako prispeva h kakovostnejšemu življenju. Pomembna je tudi vloga preventive in promocije zdravja med osebami z duševno manjrazvitostjo.
Keywords: Osebnost, duševna manjrazvitost, medosebni odnos, odnos do pacienta, psihiatrična zdravstvena nega.
Published in DKUM: 14.12.2018; Views: 1477; Downloads: 247
Full text (604,98 KB) |
